b) Posebne glasove dobimo, če v ustni votlini kak del prestreza
zračni tok s tresenjem; to so različne oblike glasu
r.
V slovenskem
govoru srečujemo predvsem dve obliki: če se trese jezična konica
ob zgornji dlesni, dobimo zobni ali sprednji r; če pa se treseta
mehko nebo in jeziček na jezičnem korenu, dobimo mehkonebni ali
uvularni
r
(včasih ga zaznamujejo z
R
). Tudi
r
je zveneč glas brez
ustreznega nezvenečega glasu in ima močan ustni odzvok. Zborni
govor rabi sprednji
r
. Odzvok je posebno očiten, kadar se tresenje
mora izvršiti med dvema soglasnikoma; tedaj je polglasnik pred
tresenjem tako močan, da
r
lahko prevzema samoglasno vlogo.
Zaradi te posebnosti so samoglasni
r
pisali s polglasnikom pred
njim
(smert, pert
,
kert
,
vert itd.)
in se še danes piše na koncu besed,
n. pr.
veter
,
hiter
,
veder, j eter
itd.
Pomni. Pisano
smert
so izgovarjali
smrt
in ne morda
smert.
Različni glasovi
l
in
r
so vsi ustni ali oralni in jih zato imenu
jemo u s t n e zvočn ike .
5.
Ob ustni zapori in odprtem vhodu v nosno votlino do
bimo n o s n i k e ali nazale. Ločimo jih več vrst po mestu zapore
v ustni votlini, ki jim je odzvočni prostor. Če delata zaporo ustnici,
dobimo
m,
če jezična konica za zgornjimi zobmi, dobimo
n,
če
prednja jezična ploskev na trdem nebu, dobimo
n
(kakor ga slišimo
za pisani
nj
na koncu besede, n. pr.
manj, zanj, sanj,
ali na koncu
zloga, n. pr.
manjši, tanjši
), če zadnja jezična ploskev na mehkem
nebu, dobimo ŋ , t. j.
n,
kakor ga govorimo pred
k
in
g,
n. pr.
Anka, angel.
Tako ločimo u s t n i č n i ali labialni, z o b n i ali den
talni, nebni -a li palatalni in m e h k o n e b n i ali velarni nosnik. Vsi
so redno zveneči in imajo močan odzvok, šum slišimo le ob zapori
in odpori nosne in ustne votline. Odzvok je ubran na polglasnik,
ki je posebno slišen, kadar pridejo ti glasovi med zapornike ali
pripornike, zato prevzamejo v takih primerih samoglasnost v zvezi
s polglasnikom
ə.
Nezvenečih ustreznih glasov v slovenskem zbor
nem govoru nimamo, pri navadnem govoru pa ga slišimo n. pr.
v pritrdilnem
mhm,
kjer
h
zaznamuje nezveneč šum zračnega toka
skozi nos pri popolni ustnični zapori. Zaradi njih odzvočnosti jih
imenujemo skupno no s n e ali nazalne zvočni ke .
23
