č) Redno ima vsaka beseda le en poudarek. Vendar sta v
nekaterih zloženkah sestavna dela še tako občutna, da poudarjamo
oba. V takem primeru ločimo g l a vn i in s t r a n s k i poudarek.
Ločimo v glavnem tri vrste takega poudarjanja: pri nekaterih
besedah je stranski poudarek dolg:
prababica, p olmesec, živomoder,
temnozelen, praded;
v nekaterih mladih sestavljenkah je prvi se
stavni del poudarjen zaradi pomena:
nadučitelj, p odpredsednik,
predtekma;
v mnogih primerih je stranski poudarek odvisen pred
vsem od pomenske, čustvene zveze (emfaze) ali ritma:
največ,
najm anj, najboljši, nemogoče, neverjetno, nevede.
Stranske poudarke večkrat terja ritem govora, če se nakopiči
preveč nepoudarjenih zlogov, n. p r.:
Matere so nezadovoljne.
Tu je
med glavnima poudarkoma šest nepoudarjenih zlogov; zato se v
govoru s stranskim poudarkom opremo na
ne.
Splošno sta poudarno
najšibkejša zloga na obeh straneh poudarjenega; čim močnejši je ta,
tem šibkejša sta čutiti ob njem. Čim dlje pred poudarkom je ne
poudarjeni zlog, tem dovzetnejši je za stranski poudarek. Take
stranske poudarke posebno pogosto srečujemo v pesništvu, kjer jih
terja enakomernost ritma, n. pr.
Rozamunda, roža deklic; ob Dravi
p artizanska puška p oči - in po grobovih davno spavajoči
-
se dra-
mijo ...
d) Imamo pa v govoru tudi besede, ki nimajo svojega besed
nega poudarka, n. pr.:
noč
in
dan,
od
hiše
do
hiše;
tam
doli
po
p olju
pa
vriska nekdo. Sredi poljan
si in
p oješ
mi
pesem. Ali
si ga
videl?
Če ne bo
mogel,
ne bo
naredil.
To so enozložni zaimki, po
možni glagoli, prislovi, predlogi in vezniki, ki so pomensko tako
tesno povezani s prihodnjo ali prejšnjo besedo, da se naslonijo
nanjo kot njen nepoudarjeni zlog; zato jim pravimo n a š l o n k e ali
enklitike.
e) Ob dolgo poudarjenih samoglasnikih, posebno pri
a, e,
o
pri razločnem poudarjanju v osrednjih slovenskih govorih čutimo
dvojen način poudarjanja: ni
dela
—
dela
naj,
more
—
mora,
nima
zob
—
zob
me boli, do
vrat
— za
vrat.
V primerih pri
a, e, o
moč zračnega pritiska in višina glasu od začetka proti koncu samo
glasnika rasteta d , pri
a, e, o
pa od začetka proti koncu samo
32
