Slovenska slovnica 1956 - page 33

glasnika padata: n . Zato pravimo, da so
a, e, o
rastoče,
a, e, o
pa
padajoče poudarjeni; ločimo torej r a s t o č i in p a d a j oč i poudarek.
Višanje in nižanje glasu je občutno tudi na sosednjih nepoudarjenih
zlogih; pred rastočim poudarkom nastavimo glas nizko, da se
potem požene v višino, a nepoudarjeni zlog za njim ostaja v višini,
če ne terja drugače stavčna ali smiselna melodija; pred padajočim
poudarkom pa že zlog pred njim nastavimo više, da toliko prej
doseže poudarek vrh in se požene navzdol, a padanje je občutno še
na zlogu za njim, če stavčna melodija ne terja drugače: (tega)
pogleda
(ni pozabil) — (še)
pogleda
(me ne).
Padajoči in rastoči poudarek sta v osrednjih slovenskih govorih
sicer pogosto značilna za pomensko ločitev, vendar nista ukazana
za pravilo v slovenskem zbornem govoru, ker ju mnogo narečij ne
loči več in bi bila torej taka zahteva za splošno rabo neizvedljiva.
Kdor pa ju loči iz domačega govora, ju bo seveda uporabljal tudi
v zbornem govoru, vendar brez narečnega barvanja.
3.
Poleg besednega poudarka imamo še smi s e l n i p o u d a r e k
in s t a v čno me l od i j o , ki mimo besednega poudarka poudarjata
tisto, kar je pomembno za razumevanje misli, ki jo hočemo povedati.
Zelo pogosto se besedni in smi s e l n i p o u d a r e k ujemata, tako
da je za smiselno poudarjanje treba le okrepiti poudarek na smi­
selno pomembni besedi, n. pr.:
Kjer sem j a z, si tudi t i z menoj,
zato ne misli, da sem s am ostal. Morda n ik o li več ne bova zrla si
v
obraz.
Tu so
j az, ti, sam
in
nikoli
smiselno poudarjeni tako, da je
njihov besedni poudarek močnejši in višji od drugih. S takim po­
udarjanjem je misel laže dojetna in je stavek preko besednih enot
in poudarkov povezan v smiselne enote.
K takemu poudarjanju sodijo tudi večji ali daljši odmori med
miselnimi enotami, daje dobro občutiti razčlenjenost govora. V zgor­
nji celoti imamo dva krajša in en daljši odmor, ki ločijo miselne enote.
Tako smiselno razčlenjevanje govora je zvezano tudi z višanjem
ali nižanjem glasu ali s kadencami ob takih odmorih; to daje stavku
posebno me lod i j o . Ista besedna enota dobi ob različnih melodijah
in poudarkih različen pomen. O tem odloča najprej namen govo­
rečega; drugačna je melodija, če kaj ugotavljamo, vprašujemo ali
3
33
I...,23,24,25,26,27,28,29,30,31,32 34,35,36,37,38,39,40,41,42,43,...336
Powered by FlippingBook