2
. rek-la : rec-i; pek-la : pec-i; leg-la : lez-i; vrg-la : vrz-i.
Pred velelniškim
-i-
sta se mehkonebnika
k, g
spremenila v
c,
z.
To mehčanje je včasih poznala tudi sklanjatev. Danes so pre
vladale pod vplivom drugih sklonov oblike brez mehčanja, v knjiž
nem jeziku imamo le še ostanke:
otroci, pri otrocih, volcje ;
več je
tega v narečjih in v starejših tiskih (še v Iv. Cankarju):
druzega,
velicega, tacega,
v
roci,
v
potoci.
Premena. —
Čebela
:
beče
la; gomila
:
mogila; beganica
:
giba
nica; cebn i t i : becniti;
skleda :
skodela; potica (iz potvica) : povitica.
Jezik je v nekaterih besedah premenjal soglasnika dveh sledečih
si zlogov. Nekatere take premene so sprejete tudi v knjižnji jezik;
več jih še živi v narečjih:
kopriva : kropiva; perutnica
:
repetnica.
Zamenjavo soglasnikov imenujemo p r eme n o ali metatezo.
Premet.
— 1.
mel-jem
:
melti
>
mleti; der-em
:
der-ti
>
dreti.
V teh dveh primerih je sedanjiška osnova
mel-, der-
prišla v
nedoločniku pred soglasnik in se spremenila v
mlet-, dret-.
2. kol-jem : kol-ti
>
klati; razpor-jem : razpor-ti
>
razprati.
Sedanjiški osnovi
kol-
in
por-
sta v nedoločniku prišli pred soglas
nik, samoglasnik je spremenil mesto in se podaljšal v
kla-
in
tra-.
Primerjaj ruski
gorod
in naš
grad,
ruski
voron
in naš
vran, vorona
in
vrana.
Praslovanske skupine
el, er, ol, or
so med soglasniki prešle v
le, re, la, ra;
to spremembo imenujemo pr eme t .
Spremembe polglasnika.
— pəs — psa — pasji, grənək —
grenka — grenak, bəcniti — bacnem, səmənj — səmnja — səmanji,
tənək — tənka — tənak — tanjši, ovca — ovəc — ovac.
Polglasnik imamo v knjižnem jeziku le v kratko poudarjenih ali
nepoudarjenih zlogih; kadar dobi zlog s polglasnikom dolg pou
darek, se polglasnik spremeni v
a.
V nepoudarjenih zlogih pa pol
glasnik izpade, če ne nastane zaradi tega težko izgovorljiva so
glasniška skupina. Od tod tudi dvojne oblike pridevnikov.
V lahko izgovorljivih soglasniških skupinah nepoudarjeni pol
glasnik izpade, pod dolgim poudarkom se okrepi v
a.
39
