sedel, pred
(prisl.) —
pred
(predi.),
vedi
—
vedi, sedi
—
sedi,
pogosto
tudi v 3. os. mn.
molče, rede, se vesele
ali v deležniku
grede, stoje,
kleče.
Kratko poudarjen ali nepoudarjen je ozki
e
slišati le pred
j:
imej, povej, prej, vejevje, mejaš, dejal, sejal, rejen.
V znanstveni
pisavi nam rabi za razločevalno znamenje ozkosti pika pod
e (e).
b)
široki e,
kakor ga govorimo v slovenskem zbornam govoru
pod dolgim poudarkom:
žena, berem, nesi, veža, metla, sestra;
kadar
je zaradi poudarka ali širokosti glasu potrebno, ga v pravopisu
zaznamujemo s strešico nad
e : želi
—
želi, veseli se
—
veseli se,
tele
—
tele, vedi
—
vedi.
Izrazito širok glas je tudi kratko poudarjeni
e
razen pod a) omenjenih primerov:
izrek, čep, meč, več, presek,
žrebe, počasne;
kadar je potrebno, ga zaznamujemo s krativcem
e :
sedel
—
sedel, kozle
—
k ozle, velel
—
velel, omel
—
omel.
Nepoudar
jeni
e
je v jedru sicer širok, ali neizrazit glas, močno podvržen vpli
vom glasovnega okolja. V znanstvenem zapisovanju širokost glasu
označujemo s kljukico pod črko
e (e).
c )
polglasnik
a, kakor ga govore osrednji govori v:
pes,
ves,
kes,
bezeg, čeber, temen, steber
;
šel, lovec, bralec, počasen.
Razločevalno
znamenje je a, ki pa ga v vsakdanji pisavi nikoli ne pišemo. Vzhodna
slovenska narečja govorijo namesto a široki
e
in polglasnika ne
poznajo; ker pa je podlaga zbornemu govoru knjižni jezik s samo-
glasniškim glasovjem osrednjih narečij, moramo
ə
skrbno ločiti od
širokega
e,
čeprav ga pišemo z isto črko. Polglasnik je v zbornem
govoru kratko poudarjen ali nepoudarjen. V pisavi se ne loči od
e,
čeprav bi bilo včasih zaradi pomena potrebno: odločen (
odločən,
-čnd)
— odločen (
odločen, -čena),
vedel (
vedəu, vedla)
— vedel
(vedeu, vedela).
Polglasnik je zelo prilagodljiv glas, ki ga v odzvoku slišimo tudi
pri zvočnikih in ga zato pišemo pred
l
,
m, n,
kadar bi ti morali
postati nosilci zloga:
sedlo
—
sedel
—
sedelni, pismo
—
pisem
—
pisemski, okno
—
oken
—
okenski;
pri
r
ga slišimo prav tako, a
pišemo le v končnici, ne pa sredi besedi pred zlogovnim
r: veter
—
vetrnik, jetra
—
jeter
—
jetrno, rebro
—
reber
—
rebrna, oder
—
odrski.
45
