Slovenska slovnica 1956 - page 49

branje tako terjata, nekaj znamenj, s katerimi zaznamujemo
poudarjene samoglasnike.
1. Za kratko poudarjene samoglasnike uporabljamo krativec:
a e i o u ; e
je lahko
e
ali a :
odsek
pesek, odsev
mrtev.
Krativec
uporabljamo tudi za stranski poudarek.
2. Za dolgo poudarjene
i a u
uporabljamo v navadni pisavi samo
o s t r i v e c
i au ne
glede na rastoče ali padajoče poudarjanje. Pišemo
pa ga le tedaj, kadai je to zaradi pomenske ločitve potrebno:
tišči
tišči, koza
(rod. mn.),
voda
(rod. mn.),
pogubi
pogubi.
— Za
dolgo poudarjena
e in o
uporabljamo: a) ostrivec, ki poleg poudarka
zaznamuje tudi ozkost izgovora:
veda, delo, meri, moka, k oča, bodi;
b) strešico, ki poleg poudarka zaznamuje tudi širokost izgovora:
vede, reči, p eči, moči, k oza, voda.
Seveda pišemo ostrivec in strešico
le, kadar je potrebno, da ločimo n. p r .:
vedi
vedi, meči
meči
meči, reči
reči, vodi
vodi, k osi
k osi
kosi, moči
moči.
Večkrat srečujemo strešico na a v rod. mn .:
voda, ovac
ipd .; strešica
na
a
je napačna, ker tu ne zaznamuje širokosti izgovora, dolgi
poudarek pa prav tako zaznamuje ostrivec a.
Ločila.
— Še manj kakor besedno poudarjanje more pisava
zaznamovati smi s e l no p o u d a r j a n j e . V izrednih primerih si
pomagamo s podčrtavanjem ali različnim tiskom (razprtim, le­
žečim, polkrepkim ipd.), toda taka sredstva rabijo bolj pregled­
nosti in spominskemu osvajanju z očmi kakor pa smiselnemu
poudarjanju z glasom; uporabljamo jih v znanstvenem in poučnem
tisku, redko v leposlovnem. Razbirati jih moramo pri branju iz
vsebine in stavčne zveze.
Govor sam je smiselno razčlenjen v govorne enote z večjimi in
manjšimi odmori in s posebno stavčno melodijo. To razčlenjenost
si zapisujemo zelo približno z ločili . Ta pomenijo odmore in
nekoliko tudi melodijo govora. Zaključeno ugotovitev, izpoved,
pripoved ipd. zaznamujemo s
piko,
ki s tem že daje vsemu stavku
določeno melodijo. Če sta na koncu stavčne enote
vprašaj
ali
klicaj,
nam zapisujeta drugačno melodijo; s takšno je treba zapisano enoto
tudi glasovno obnoviti ali brati. Večjo stavčno enoto včasih še
4
49
I...,39,40,41,42,43,44,45,46,47,48 50,51,52,53,54,55,56,57,58,59,...336
Powered by FlippingBook