2
. Črka
o
zaznamuje dve vrsti glasov:
a)
ozki o,
kakor ga govorimo v slovenskem zbornem govoru pod
dolgim poudarkom:
voz, kos, moj, pot, gospod, toča, noša, moker.
Ta glas imamo v slovenskem zbornem govoru večinoma le v dolgo
poudarjenih zlogih in ga zaznamujemo z ostrivcem, kadar je to
potrebno za lažje razločevanje in pravilno branje:
reko
—
reko,
otrok
—
otrok, z nogo, tako
—
tako, nosi
—
nosi, vozi
—
vozi,
k osi
—
k osi
—
kosi,
zlasti radi v 3. os. mn.
neso, začno, zapno
in v
rod. mn.
rok, nog, rog
in
voz.
Kratko poudarjeni in nepoudarjeni
o
izgovarjamo ozko pred istozložnim
u
(v dvoglasniku
ou
):
k ol, lov,
sol, pol, pokrov, ovsen, ovce, volčjak, polovnjak, sadovnjak.
V
znanstvenem zapisovanju tudi tu zaznamujemo ozkost glasu s
piko pod črko
o (o).
b)
široki o,
kakor ga govorimo v slovenskem zbornem govoru
pod dolgim poudarkom:
kosa, osa, osla, norec, voda, noga, roka,
potok, moja, soba, sopsti;
kadar je zaradi poudarka ali lažjega branja
in razločevanja potrebno, ga pravopisno zaznamujemo s strešico:
nosi
—
nosi, vozi
—
vozi, moli
—
moli
—
moli, voli
—
voli, potočil
—
potočil, položi
—
položi.
Izrazito širok je tudi kratko poudarjeni
o
razen pred istozložnim
u
(v dvoglasniku
ou,
glej zgoraj pod a);
potop, čok, nož, pomor, omot, vhod, bob, poklon, ponos;
kadar je
potrebno, ga zaznamujemo s krativcem:
otrok
—
otrok, p od
—
pod
(predi.),
sprehod
—
sprehod.
— Nepoudarjeni o je v jedru širok
glas, a neizrazito, bolj ali manj širok po okolju glasov:
določilo,
sporočilo, sokolovo oko, pokoriti, pogoreti.
— V znanstvenem za
pisovanju zaznamujemo širokost s kljukico pod črko
o (
o
).
Soglasniška znamenja. — Ta ne zapisujejo vseh glasovnih
sprememb in odtenkov, ki nastajajo sami po sebi ob stiku soglas
nikov. Vendar pa tudi tu nekatere črke zaznamujejo po več glasov.
Med take sodijo
l
,
j, lj, nj, v.
1
.
Č r k a
l
zaznamuje: a) zobni obstranski zvočnik pred samo
glasniki:
lipa, blisk, lepo, pleti, pleče, lesket, skala, las, lov, plat,
luč, gluh; planet, elektrika, plin.
b)
V zvezi z nebnim
j
na koncu besed ali zlogov (pred soglasnik
sredi besede) nebni
l ’
(mehki izgovor):
bolj
—
boljši, dalj
—
daljši,
46
