Slovenska slovnica 1956 - page 53

2. Samoglasniške skupine pišemo brez vmesnega
-j-,
če besedo
čutimo kot tujko, z vmesnim
-j-
pa, če jo čutimo za domačo, vedno
pa končnico -
ija, -eja: dialektični materializem, socialen, diagonala
milijon, špijon,
kemija, materija, orhideja.
3. Črko
x
pišemo kot
ks,
zveneči
s
kot
z,
dvojne soglasnike
poenostavimo:
maksimum, seksualen, tekstil
filozofija, precizen,
konzul
iluminacija, asesor, komisija.
4.
V knjižnih tujkah pišemo
sp, st,
v ljudskih
šp, št: konstrukcija,
specifičen, instanca
študent, špirit, štipendija.
Vendar je treba
pomniti, da besede nenehno prehajajo iz knjig in časnikov med
ljudstvo.
Razzlogovanje
1. Nezložene besede delimo na zloge tako, da jemljemo k na­
slednjemu zlogu:
a) soglasnik med samoglasnikoma:
de-la-ti, ma-te-rin, ve-se-
li-ti, ra-bim, ve-li-kost, si-la;
b) soglasniško skupino, ki more začenjati besedo:
ti-ska-ti,
ra-skav, de-kla, me-zga-ti, i-skri-ti, pa-zdu-ha, po-le-tje, pra-zna;
c) tisti del soglasniške skupine, ki more začenjati besedo:
ov-ca,
slov-stvo, son-ce, moj-ster, ljudstvo, bol-ha, rdeč-kast.
Pomni. Predpona v-
( vcepiti
,
vdeti)
ne opravičuje delitve
o-vcat kri-vda.
2.
V sestavljenih besedah delimo zlogotvorno predpono od
osnove, če je sestava še očitna:
pred-lagati, od-vezati, brez-vesten,
raz-brati, ob-račun, ob-rezati.
Kadar se sestave ne zavedamo, de­
limo po pravilih za nezložene besede:
o-braz, o-bleka, ra-zum.
V izpeljankah smemo deliti osnovo od pripone, ki se začenja
s soglasnikom:
ust-je, tes-na, les-na, lep-ši, brd-nat, vzdig-ne
; prav
tako smemo deliti osnovo od sklanjatvenega obrazila:
s kost-jo,
z miš-mi, ljud-je, z mož-mi.
Vendar
lj
in
nj
nikoli ne ločimo:
peteli-nji,
s so-ljo, z dla-njo, vese-lje.
53
I...,43,44,45,46,47,48,49,50,51,52 54,55,56,57,58,59,60,61,62,63,...336
Powered by FlippingBook