Namen tega poglavja je, da nam besedne vrste pokaže v njih
ustroju, členovitosti, kako so narejene (besedotvorje), in različne
oblike, v katerih jih srečujemo (oblikoslovje). Besede so členovite
kakor glasovi. S preoblikovanjem lahko delamo iz iste osnove besede
različnih besednih vrst. Osnova
mest-
z obrazilom
-o
da samostal
nik, a s pripono
-en
postane pridevnik, z nadaljnjo pripono
-ik
spet
samostalnik, še naprej s pripono
-ški
nov pridevnik:
mesto, mesten,
mestnik, mestniški;
od iste osnove naredimo glagol
na-mestiti,
iz
njega so izpeljanke
nameščen, namestitev, namestitven.
Tako si je
jezik ustvaril sredstva, s katerimi preoblikuje besede in jim spre
minja ne le obliko, marveč tudi pomen in besedno vrsto. S takimi
pomensko preoblikovalnimi sredstvi nas seznanja b e s e d o tv o r je ,
z oblikami, ki besedi ne spreminjajo pomena, marveč izražajo samo
njene odnose v stavku, pa nas seznanja o b lik o s lo v je .
Koren.
— Besede imajo svojo glasovno podobo in svoj pomen.
Kadar jih raziskujemo, moramo imeti pred očmi oboje. Primer
janje besed, kakor
da-ti, da-ja-ti, da-v-ek, da-r, iz-da-t-ek
itd.,
nam kaže, da imajo vse zlog
da
in da vse pomenijo neko dajanje.
Med zlogom
da-
in pomensko skupnostjo je torej neka zveza:
da
je
nosilec te pomenske skupnosti in veže besede v nekakšno družino.
Takemu nosilcu osnovnega pomena pravimo koren ali etimon, ker
iz njega poganjajo druge besede kakor mladike iz korenine. Koren
sam ni še beseda, čeprav ima danes po delovanju glasovnih zakonov
včasih podobo korena, n. pr. 3. os.
edn.da; daje
oblikovno in pomen
sko preveč določen, da bi mogel biti podlaga obsežni besedni družini.
Koren tudi ni povsod tako očiten kakor v zgornjem primeru.
Včasih spreminja podobo po prevojnih stopnjah, n. pr.
na-ber-em,
na-bor, na-br-ati, na-bir-ati; nes-ti, nos-iti, pre-naš-ati; ved-em,
vod-im, pre-vaj-am; na-pij-em, na-poj, na-paj-ati; vrt-eti, vrs-ta,
vr-niti, ob-r-niti, vret-eno, vrat.
Kakor nam priča zadnja skupina,
se more koren tolikanj spremeniti, da se počasi zrahlja tudi čut za
pomensko skupnost in medsebojno sorodnost besed; tako danes ne
čutimo več povezanosti med
pros-iti
in
v-praš-ati,
med
za-čn-em
in
za-kon,
med
v-prež-em
in
so-prog.
Raziskovanje besed po korenski
sorodnosti se imenuje v jezikoslovju korenoslovje ali etimologija.
63
