Metafora. —
Skeleča
rana :
skeleča
misel.
Pridevnik
skeleč
pristoji samostalniku rana, a prenesli smo ga
tudi na bolestno misel. Ta prenos je mogoč, ker vidimo med bolečo
rano in bolestno mislijo nekakšno p o d o b n o s t: oboje zbuja n e
ugodje.
Prenos izraza od enega predmeta na drug, po kaki lastnosti
dozdevno podoben mu predmet, imenujemo m e ta fo ro . Metafora
je po svoji osnovi pravzaprav primera:
bolestna misel je kakor ske
leča rana.
Predmeta, ki ju primerjamo, sta
misel
in
rana,
podobna
lastnost pa je
neugodni občutek.
Vzporejata se predmeta s primerjal
nim veznikom
ko
ali
kakor.
Takšno do kraja izpeljano primero
imenujemo p ris p o d o b o . — Prenos metafore
cvetoče lice
se da po
nazoriti takole:
Primerjam
čemu?
po čem?
kaj?
r o ž a →
c v e t e ---
→ l i c e
barva, nežnost, voljnost
ljubkost, lepota
Vrste metafore. — K metaforam prištevamo tud i:
1. u k r a s n e p r i d e vk e (epitheta ornantia):
črna zemlja
,
bela
Ljubljana
,
tožna Istra
,
zlata kaplja
,
zorna mladost;
2. p e r s on i f i k a c i j o (poosebitev), ker stvar ali reč predstavljamo
kot osebo:
veter poljublja mi lice
,
pomlad trosi cvetje po drevju
,
zelenje oznanja novo nam življenje
,
klas pod srp že sili
,
strah je zbežal
;
3. s t a l n a r ek l a , na primer:
v precep dobiti koga; midva imava
še nekaj na rovašu
(imava še nekaj obračunati; rovaš je bila zareza ali
palička, v kakršne so vrezovali zareze namesto številk);
prekositi
koga
(prekosi pravzaprav samo kosec kosca);
po robu se postaviti
(upreti se; po robu se postavi opeka):
preglavice delati
(sitnosti, skrbi
delati komu, da ga glava boli; preglavica je glavobol, omotica);
4. p r e g o v o r e in u g a n k e :
Sita vrana lačni ne verjame
.
Tudi
slepa kura včasih zrno najde. Pleča lesena
,
glavajeklena
,
misel iskrena.
Vrednost metafore. — Metafora je najlepši in najpogostnejši
tropus. Rabimo jo tudi v navadnem govoru, vsak po svoji izobrazbi,
66
