Slovanski jeziki so si še danes močno podobni. Še mnogo bliže
so si bili v preteklosti. Tako so pred enajstimi stoletji Rastislavovi
Moravani in Kocljevi Slovenci brez težave razumeli Cirilov jezik
solunske okolice.
Praslovenščina, pračeščina, praruščina itd. so bile samo narečja
enotnega slovanskega jezika, p r a s l o v a n š č i n e .
Slovenska narečja. — Primerjaj naslednje besede v nekaterih
narečjih (na zemljevidu štev. 35, 26, 2, 19, 45):
Knjižno Gorenjsko Lašče
Rož
Cerkno
Prekmurje
zvon zgon
zgun
zuən
z
γ
un
zvoun
povem povem povejm poviəm pavim povejn
noga noga
noga
noha
na
γ
a
nouga
deset
dəset
dəsiət
daset
desit
daset
gospod gospot
gəsput
hospuət
γ
asput
gospout
pəs
pəs
pəs
pəs
pos
pas
človeka čoweka člavejka čoveqa člavika človoka
jezero j ezer
jiəzeru j izare
j izera
djazaro
q = koroški k,
γ
= priporniški g, a = zelo širok e, o = zaokroženi e.
Po raznih krajih slovenskega jezikovnega ozemlja se danes
govori različno. Preprosti ljudje ne govore knjižne slovenščine,
marveč svoje narečje. Na slovenskem jezikovnem ozemlju ločimo
7 narečnih skupin, narečij samih pa kar 45. Na oblikovanje narečij
je vplivala predvsem zemljepisna lega kraja in družbena povezanost
ljudi. Meje narečjem določajo glasovne in poudarne posebnosti.
Noben živi jezik ni ustaljen, vsak se spreminja po času in kraju.
Nespremenljivi so le mrtvi jeziki, ki žive samo v bukvah (bukovski
jeziki), ne pa v ljudstvu, n. pr. klasična grščina, klasična latinščina,
stara cerkvena slovanščina.
Čim dlje v preteklosti sledimo naša narečja, tem manj jih je in
manjše so razlike med njimi. Iz tega upravičeno sklepamo, da je bil
nekoč enoten slovenski jezik brez narečij. V približno takem jeziku
so pisani Brižinski spomeniki.
74
