Grkov in Rimljanov:
breskev, bukev, cerkev,
cesar,
češnja, deska,
hiš
a,
hleb, hlev, holm
, izba,
kmet,
knez,
kotel, kupiti
, lev, meč,
mezda,
ocet, osel, penez, srajca
,
steklo, vadljati
, vino,
vitez, vpiti.
Nekatere
besede so priromale iz daljnih krajev, to so prave svetovne popot
nice, ki so obiskale mnogo narodov:
hruška
(kurdsko),
hmelj
(fin
sko),
knjiga
(asirsko),
konoplja, kostanj
(armensko),
kafra
(indijsko),
kava
(arabsko),
papir
(egiptovsko).
Po naselitvi v sedanji domovini so si Slovenci izposojali nove
besede največ iz stare in srednje visoke nemščine:
ajda, bakla, barva,
bergla, bogati, branjevec, čebula, češplja, čop, čumnata, deža, doneti,
dreviti, fara, figa, fižol, f leten, garati, groš, hip, irhast, izba, janež,
jeklo, jenjati, jerbas, ješprenj, kajža, kašča, klavrn, krempelj, krom
pir, krona, kuga, kuhati, kuhinja, kumara, kunec, kutina, leščerba,
liko f lina, lopa, lug, luknja, madež, malha, malik, mar, marnja, menih,
mitnica, mojster, mojškra, mora, mornar, mošnja, mula, murva, nagelj,
nor, ohrovt, omara, opica, pavola, pečat, pega, pehar, pek, pesa, pipa,
plavž, pogum, ponev, post, presta, priželjc, pruka, punt, puška, pušpan,
rabelj, raševina, regrat, reva, ribati, risati, rob, ruta, skedenj, skodla,
skrinja, skuta, šapelj, šema, šipa, škaf, škarje, škiliti, škoda, škrat
,
šolen, špila, špranja, štrena, štruca, štrukelj, trata, trop, tvegati,
ubogati, udinjati, ura, vajet, valpet, varati, varovati, vatel, vice, višnja,
voščiti, žaga, žlindra, žveplo
itd.
Od Romanov imamo:
ara, bajta, barantati, birič, bisaga, brenta
,
bron, buča, burkle, cekin, cokla, čelada, čenča, čok, dacar, denar
,
dota, fant, fužina, golida, goljuf, hlače, jetika, kapa, koleraba, kopun,
koštrun, kreda, krtača, kum, ljuljka, lovor, manjkati, meta, miza, mi
lja, mutast, nešplja, olje, okobal, peča, pečati se, peljati, pičel, pladenj,
podgana, pogača, pomaranča, pratika, račun, radič, rman, sak, solata,
sold, som, skleda, šestilo, škrlat, šola, škarpa, škatla, tabla, tucat,
unča, žara, Žid, žoga.
Tudi to je precej obilen delež, vendar se z nem
škim ne da primerjati. Ker smo se od te strani čutili jezikovno manj
ogrožene, puristi niso tako zatirali romanskih izposojenk. Precej
več jih je seveda v zahodnih narečjih.
Iz madžarščine imajo nekaj več besed samo vzhodna narečja, v
knjižni jezik jih je prišlo le malo:
betežen, butara, gazda, hasniti
,
78
