Primorskem. V 19. stoletju je ta zavest slovanske skupnosti pognala
mnogo določnejše želje v ilirskem gibanju. Kaj čuda, da so pisci
posegli po besedišču drugih slovanskih jezikov in ga presajali
v slovenski knjižni jezik. Sprva so to delali previdno in po potrebi,
v drugi polovici 19. stoletja pa se je po naših časnikih razlila cela
povodenj nepotrebnih slovanskih izposojenk, nekaj iz političnih
nagibov, nekaj iz hlastanja po imenitnosti. Tako se je naš knjižni
jezik usmeril proti nekemu meglenemu slovanstvu in se brez potrebe
oddaljil od slovenske ljudske govorice.
Kakor so romanski jeziki jemali knjižne besede iz latinščine,
svojega bukovskega jezika, tako smo Slovenci jemali iz stare cer
kvene slovanščine:
mitnica, prestol, prosveta, stolp, vestnik, zavesa,
žezlo, žrtev, žrtvovati
itd.
Mnogo številnejše so srbske in hrvatske izposojenke, ki sojih na
plavili ponovno nastopajoči valovi ilirizma:
bolest, čar
,
član, diven,
javen, krasen, krut, oporoka
,
razkošen, sidro, smatrati, usoda
, vešč,
značaj
itd.
Že od Vodnikovih časov smo prevzemali tudi ruske besede:
čin,
iskren, izreden, nagrada, nadzornik, napev, narečje, odobriti, pre
mirje, proizvod, skromen, slog, sposoben, strast, udoben, uspeh
itd.
S Čehi smo imeli v 19. st. dobre zveze, od tod izposojenke geslo,
važen, uradnik
,
vojak, milo, pivo, zvok, bajka, godba, kolek, lepenka,
naslov, občinstvo, pojem, pozor, stroj, tovarna, vloga
itd.
Najmanj smo vzeli iz poljščine:
strog, ustava, vpliv
.
Zlo ni bilo v tem, da smo si izposojali izraze, ki jih sami nismo
imeli, huje je bilo, da smo z nepotrebnimi izposojenkami izrivali
domače besede. Zatorej bomo mirne duše rabili tiste, ki zanje nima
mo slovenskega izraza, nadalje takšne, ki so prevzele že kakšno
pomensko tančino, pa tudi vse tiste, ki so se v dolgi knjižni rabi
uveljavile. Pri uvajanju novih pa je treba kar najstrožjega merila.
Tujke. — Mlade besede, sprejete zlasti iz klasičnih in roman
skih jezikov ter iz angleščine, imenujemo tujke. Vstopajo s tiska
no besedo, niso ljudske in se ne ravnajo po slovenskih glasovnih
zakonih. Zanje je značilno, da so mednarodne kulturne besede,
80
