ki jo kažejo.
Zmija
ima luknjo v zemlji,
jarec
je pomladanček,
molj
je dobil ime od tod, ker melje,
vol
je velika žival,
osla
in
osat
sta ostra,
trepetlika
trepeče,
glava
je gola,
grlo
požira,
postelja
je kup
stelje,
pozoj
strašno zija. To so nekateri viri besednih osnov, vendar
si z njimi lahko razložimo le majhen del besed. Od kod so druge?
Indoevropski prajezik. — Primerjava z drugimi jeziki nam
pokaže različne sorodnosti, saj je marsikateri koren skupen celi
vrsti jezikov. Čim dlje sledimo te besede v preteklost, toliko jasnejša
je skupnost. Primerjajmo n. pr. tele slovenske, latinske in nemške
besede po glasovni obliki in pomenu:
slov.
lat.
nem.
slov.
lat.
nem.
brat
frater Bruder
miš
mus
Maus
mati
mater Mutter
tri
tres
drei
noč
nox Nacht
brada barba Bart
Zgornje besede niso morda izposojene, ampak od nekdaj last
teh jezikov. Podobnost ne more biti slučajna, saj je takih besed več
tisoč. Kažejo torej na jezikovno skupnost v pradavnini. Ker se ta
skupnost razteza od Indije prek Irana in obsega vse pomembnejše
evropske jezike, govorimo o indoevropskem prajeziku. Iz njega so se
razvili slovanski, baltski, romanski in germanski jeziki, pa tudi grški,
keltski, perzijski in staroindijski.
Praslovanski jezik. — Primerjaj v slovanskih jezikih:
slov.
srb. hrv.
bolg.
rusko
češko
poljsko stcslov.
breza breza
breza bereza briza brzoza breza
glava glava
glava golova hlava glowa glava
breg breg, brijeg breg bereg breh brzeg bregЪ
dolg dug
dЪlg dolog dlouhy dlugi
dlЪgЪ
glas glas
glas
golos hlas
glos
glasЪ
e
= ja t; e
=
jo ;
r
in
rz
sta iz mehkega
r;
’ v češčini pomeni dolg samoglasnik;
Ъ
=
trdi polglasnik.
73
