svojih glasovnih zakonih domačo obliko. Ko bi bili besedo
radio
sprejeli pred nekaj tisoč leti, bi se danes najbrž glasila
raj.
Kulturne besede. — Iz gornjega je očitno, da so izposojenke
in tujke najrajši kulturne besede. Te seveda morejo imeti zelo raz
ličen izvor, ker so lahko:
1
. dedna osnova tujega jezika; to so po navadi poimenovanja za
tuje živali, rastline, predmete:
gumi, čaj, kumina, kava, limona, po
maranča, lev, kamela, jopa, kelih, sobota, binkošti
;
2
. umetno narejene besede, sestavljene ponajveč iz grških in
latinskih prvin:
filozofija, avtomobil, poezija, realizem, helikopter,
aerodrom, motorizacija
itd.;
3. poimenovanje po kraju, od koder predmet izhaja:
majolika
(otok Majorka),
pergament
(mesto Pergamon),
padvan
(Padua),
romar
(Roma),
bajonet
(Bayonne),
vinar
(Wien),
tolar
(Joachims-
taler),
furlanka
(sekira);
4. poimenovanje po osebi: francoski zdravnik in politik Guil-
lotin je predlagal uporabo stroja za morjenje obsojencev, da bi čim
manj trpeli, in to je bila
giljotina;
angleški general Havelock je baje
nosil tako suknjo, ki ji danes pravimo
havelok;
zavetnik vrtnarjev
sv. Fiakrij je dal ime hotelu v pariškem predmestju, kjer so najprej
vpeljali posebne vozove za prevoz gostov v mesto in nazaj —
fia-
karje;
francoski diplomat Jean Nicot je 1560 kot poslanik v Lizboni
prvi poslal tobak na francoski dvor, od tod beseda
nikotin
; šrapnel
je izumil angleški general Shrapnel.
Slovenci smo v stoletjih v samosvojih družbenih, gospodarskih,
političnih in kulturnih razmerah prevzeli mnogo novega v svoj
jezik, dokaz časa in okolja, v katerem je jezik snoval. Proti dobam
močne domače tvornosti imamo dobe močnega tujega vpliva. Tuje
blago v našem besednem zakladu lahko delimo na tri poglavitne
skupine.
Izposojenke. — V starini prevzete besede, ki jim je jezik že
dal domačo glasovno obliko, imenujemo izposojenke. To so
ljudske besede. Prve izposojenke imajo Slovenci že iz časa, ko so
še živeli za Karpati v praslovanski skupnosti, največ od Germanov,
77
