Slovenska slovnica 1956 - page 85

ne boš se plašil ob vsakem
šumu
Pastir
mu je odgovoril: »Ej,
spokornik
moj ljubi, pokaži
zobe l
Menda se jim pozna
starost
, od
tod tvoj
kes
.
Noč
in
dan
sem stal na
straži
,
pes
in
palica
sta mi bila
zvesta
tovariša, oko
in
uho
dobra
stražnika.
Vidiš, v
navado
mi je
prišlo to
delo
, v
meso
in
kri.
Tvoja
krivda
je, da mi nisi ponudil
miru
, ko ti
vid
in
sluh
še nista opešala. Zdaj pa kar pojdi, zakaj
roka
me srbi in tam v
kotu
je
gorjača!«
Besede
volk, ovca, staja
itd. zaznamujejo predmete, besede
leto,
vest, rop, skrb
itd. zaznamujejo pojme.
Besede, kijih vzdevamo predmetom in pojmom, so samostalniki.
Delitev. — a)
France Prešeren, Triglav, Ljubljana, Sava;
b)
gospod
,
list, kamen
, zver;
c)
gospoda
,
listje, kamenje
,
zverjad;
č)
železo, pesek, kruh, sol, vino, žito.
Imena dajemo: a) posameznim osebam ali rečem — l a s t n a
i m e n a ;
b) vrsti enakšnih oseb ali reči — o b č n a ime n a ;
c) več osebam ali rečem skupaj — s k u p n a ime n a ;
č) snovem — s novn a imena .
Spol. — 1. a)
sosed, delavec
,
lastnik; nož, sad, sadjevec, ročnik;
b)
soseda, delavka, lastnica; jablana
, njiva,
vožnja; lastnost
,
ped,
vez, kost,
ročnost;
c)
delo, jabolko, kolo
,
drevo; drevje, polje, sadje; vreme, tele.
Pri vseh samostalnikih ne moremo določiti spola po naravi;
ločimo ga po s l ovn i č n i ob l i k i in rabi besede. V slovenščini
so samostalniki po slovnični delitvi v splošnem:
a) moškega spola, če se v imenovalniku ednine končujejo na
soglasnik in imajo v drugem sklonu obrazilo -a ali -u ;
b) ženskega spola, če se v imenovalniku ednine končujejo na
obrazilo -a ali pa na soglasnik in imajo v rodilniku obrazilo -e, -i ;
c) srednjega spola, če se v imenovalniku ednine končujejo na
obrazilo
-o
ali -e.
85
I...,75,76,77,78,79,80,81,82,83,84 86,87,88,89,90,91,92,93,94,95,...336
Powered by FlippingBook