2. Mladost je zdaj moja bujno
glavo
pbvesila. Valjhun ravna
po svoji slepi
glavi.
V očeh se
solze
zableste. Migala s suho
brado.
Obšla je vse
vrste,
a njega ni bilo. Pes ima
bolhe.
Pluga nima ne
brane.
Na Gorenjskem so bele
ceste.
Koza pleza po
skalah.
Cvetje
iz tujih
dežela.
Premični poudarek imajo tudi redki drugi samostalniki. Oblike
s premičnim poudarkom so omejene le na nekatere sklone; radi
jih uporabljajo zlasti pesniki v verzu.
Pomni. Samostalnike s premičnim poudarkom smeš poudarjati tudi po zgledu
lipa; vendar bi izguba premičnega poudarka škodovala voljnosti in zvočnosti slo
venskega jezika. Celo v množinskem rodilniku
rok, nog
se že izgovarja širok vokal,
vendar ta izgovor ni priporočljiv.
3. Kakor maček je: zmeraj ti pade na
noge.
Sonce je zašlo za
goro.
Koliko hočeš na
roko l
Radoveden je stopil v
vežo.
Šel na
jezero je pit, a na
brado
je pozabil. Skočil je v
vodo
na
glavo.
Pri
letel je na
pete.
V
zemljo
se je udrl. Stopi no malo v vežo!
Predlog često potegne premični naglas k sebi; pri tem postaneta
e
in
o
v osnovi ozka.
Poudarek na obrazilu.
— Po dolinah so se še zmeraj vlačile
megle.
Luč sveti v
temi,
a
tema
je ne vidi. Po polju se vije samotna
steza.
Ušel jim je po gozdnih
stezah.
Testo je v
nečkah.
Samostalniki, ki imajo v osnovi polglasnik, imajo poudarek na
obrazilu. Sklanjajo se po zgledu steza .
Sklon
Ednina
Dvojina
Množina
1
.
steza
steze (-i)
steze
2
.
steze (-e)
steza
steza
3.
stezi
stezama
stezam
4.
stezo (-o)
steze (-i)
steze
5.
pri stezi
stezah
stezah
6
.
s stezo (-o)
stezama
stezami
Tako se sklanjajo tudi
pečka, deska, bečva, guba, trska, mezda.
Pomni. Tudi tukaj prihaja čedalje bolj v navado poudarjanje na osnovi, v nekaterih
sklonih je že splošno v rabi.
91
