Pri večzložnicah se je v im. ed. včasih prvotni kratki poudarek
na zadnjem zlogu (
potok, jelen, človek
) potegnil za zlog nazaj in
se podaljšal:
potok, jelen, človek;
v drugih sklonih je ostal na prvot
nem zlogu:
potoka, jelena, človeka.
2. Samostalniki s kratkim poudarkom na zadnjem zlogu daljšajo
v nezadnjem zlogu vokal:
brat, brata; kmet, kmeta; žep, žepa; krop,
kropa ; nož, noža.
3.
Groba
temne globočine. Moja mati v
grobu
spe. — Brž
k onje
v hlev pa po vina v klet! Čez prag na
k onju
prirohni, gorje, sam
turški paša. —
Otroci,
pridno ubogajte! »Križ je z
otroki!«
je vzdih
nila. — Sod brez
čepa.
Sod pušča pri
čepu.
— Nova kosa nima
klepa.
Moka diši po
klepu.
—
V gozdu,
v
k ošu, na podu, o postu, na stropu,
v žepu.
Nekateri samostalniki spreminjajo
o
>
o
in
e
>
e
v mest. ed.,
mest. in orod. mn., vendar ta izgovor ni obvezen, marveč le pri
poročen.
4. Predlog pritegne poudarek:
na večer pridem, vnemar pustiti,
na primer.
Premični poudarek. — Največ
sveta
otrokom sliši Slave. Videl
može
sem v borbi za trdi kruh. Ti kazal si njiv mi
plodove,
razkladal
skrivnosti
glasov.
Orel svet s perutjo meri čez
vrhe,
globine. Ko
dobrave se mrače, k meni spo
glasovi
tihi. Tajni zbor
duhov
ponočnih.
Ležeče tiskani samostalniki imajo ponekod poudarek na osnovi,
ponekod na obrazilu. Sklanjajo se po zgledu
most (mož).
Ednina
Dvojina
Množina
1
.
most
mož
mosta (-ova) moža
mostovi
možje
2
.
mostu moža
mostov
mož
mostov
mož
3.
mostu možu
mostovoma možema
mostovom možem
4.
most
moža
mosta (-ova) moža
mostove
može
5. pri mostu možu
mosteh (-ovih) možeh
mosteh (-ovih) možeh
6
.
z mostom možem mostovoma možema
mostovi
možmi
Po teh zgledih se sklanjajo predvsem enozložnice, n. p r .:
grad,
sad, med, rod, voz, gnoj, duh, lan, klas, las, nos, pas.
96
