množica
voz.
Družba
otrok
se je vozila s parom
konj.
Pokesal se je
že tolikokrat, kolikor ima
las
na glavi.
Nekateri samostalniki imajo v rod. mn. obliko brez obrazila.
Pomni. Samostalnik
okov
ima v rod. mn.
okovov
(ne:
okov
), a
možgani
ima oboje:
možganov
ali
možgan.
7. Soglasnik
k
se spreminja v
c
samo v tehle primerih:
otroci,
pri otrocih, volcje
(volkovi). Samostalnik
otrok
se potemtakem
sklanja v množini:
otroci, otrok, otrokom, otroke, pri otrocih,
z otroki.
8
. Namesto nekdanjega
človeki
rabimo danes v množini
ljudje;
ta oblika je ohranila obrazila nekdanjih samostalnikov moškega
spola, ki so se sklanjali kakor še danes samostalniki ž. sp. brez
obrazila po II. sklanjatvi.
Človek
se torej sklanja:
Ed.: človek
človeka človeku
človeka
pri človeku
s človekom
D v.: človeka
ljudi
človekoma
človeka
pri ljudeh
s človekoma
Mn.: ljudje
ljudi
ljudem
ljudi
pri ljudeh
z ljudmi
Pomni. V rod. in mest. dv. se rabi tudi
človekov
in
človekih: Teh dveh človekov
se boj! Pri teh dveh človekih nekaj ni prav.
9.
Ljudje vsi
bratje
,
bratje
vsi narodi. Zasmejal seje, da so se mu
pokazali beli
zobje.
Ves trg — sami
golobje
. Poslušajte,
možje
Višnjanje!
Kakor
ljudje
so v imenovalniku množine nekateri samostalniki
ohranili staro obrazilo
-je: gospodje
,
golobje
,
medvedje
,
tatje, zobje
itd .; po njih vplivu pa so privzeli to obrazilo še mnogi drugi samo
stalniki te sklanjatve:
lasje
,
možje
,
bratje
,
očetje
,
kmetje
,
sosedje
,
svatje
,
zetje
itd .; zlasti pogosto pa imena na
-an: meščanje
,
Celjanje.
10. Z
vozmi
so mogli le počasi naprej. Orehe je tri kar z
zobmi.
Stresal je z
lasmi
kakor z grivo. Oral je z
volmi.
Upam, da imam
opraviti z
možmi.
Bik ga je pomeril z
rogmi.
Po istem vplivu kakor
-je
v im. mn. se je v orod. mn. uveljavilo
obrazilo
-mi.
V narečjih je to obrazilo močno razširjeno, zato moraš
paziti, katere oblike so v knjižni rabi dovoljene.
100
