Sklanjatev romanskih in germanskih imen. : 1.
Tujim imenom
dodajamo slovenska sklonska obrazila, in sicer jih pišemo po
tuji pisni podobi, izgovarjamo pa tako, kakor zahteva fonetična
zveza. Zgled: imeni
Barres
in
Dumas
zahtevata v pisavi rodilnik
Barresa
in
Dumasa
. Ker pa se prvo ime izgovarja v imenovalniku
bares
, drugo pa
duma,
bomo pisani rodilnik
Barresa
brali
baresa
,
Dumasa
pa
dumaja
(ne:
dumasa).
Prim. še:
Descartes
(izg.
dekart
),
Descartesa
(izg.
dekarta
)
Faguet
(izg.
fage
),
s Faguetom
(izg.
fagejem)
Diderot
(izg.
didro
),
po Diderotu
(izg.
didroju)
Bordeaux
(izg.
bordo
),
pri Bordeauxu
(izg.
bordoju )
Coulomb
(izg.
kulon
),
od Coulomba
(izg.
kulona)
Rostand
(izg.
rostan
), z
Rostandom
(izg.
rostanom
).
Pomni. Ker se v francoščini v imenih, kakor sta n. pr.
Faguet
in
Diderot
, končni
-t
včasih (pri vezavi) izreka, smemo brati rodilnike
Fagueta
,
Diderota
,
Bizeta
tudi kot
fageta, didrota
,
bizeta.
2.
Pri pritikanju sklonskih obrazil je treba upoštevati še nasledn
posebnosti:
a) Končni nemi -e odpahujemo:
Morse
(izg.
mors), Morsa (mor-
sa
);
Lamartine
(
lamartin
),
Lamartina
(
lamartina
);
Carlyle (ikarlaj l
),
Carlyla (karlajla
) ;
Voltaire
(
volter
),
Voltaira
(
voltera
);
Moliere
(
moljer
),
Moliera
(
moljera
);
Shakespeare (šekspir), Shakespeara (šeks-
p ira
). — Če pa nemi e odloča o izreki spred stoječega soglasnika,
ga pišemo:
Laplace
(
laplas
),
Laplacea
(
laplasa
);
Lesage (lesaž),
Lesagea (lesaža); Wallace (wolis), Wallacea
(
wolisa
). Pišemo ga tudi,
če je pred njim samoglasnik: Poe (po),
Poeja
(
poja
); Def oe
(defo),
Defoeja (defoja ); Crusoe (kruso), Crusoeja
(
krusoja
);
M erimee (meri-
me), M erimeeja (merimeja).
b) Imena na poudarjeni samoglasnik dobivajo -j - pred sloven
skim obrazilom: Zola
(zola), Zolaja (zolaja
); Hugo (ugo),
Hugoja
(ugoj a
) ;
Montesquieu
(
monteskje
),
Montesquieuja (monteskjeja ) ;
Richelieu (rišəlje), Richelieuja (rišəljeja).
c) Imena na nepoudarjeni samoglasnik. Če se končujejo na -a,
se sklanjajo kakor slovenska imena na -a:
Jena, Jene
;
Upsala
, Upsa-
108
