Slovenska slovnica 1956 - page 115

si bsko-hrv.
-ić) ;
ta dela manjšalke, zatorej lahko pomeni tudi mlada
bitja in priimke po očetu:
snopič
,
božič
dedič
,
kraljič
Primožič
,
Lukič.
Zlaganje samostalnikov. —
Zloženke sestoje iz dveh (redko
več) besed, katerih samostojni pomen jezik še občuti, a vendar dajeta
v zložitvi poseben pomen. Sestavini utegneta biti samo postavljeni
druga ob drugo, lahko pa sta tudi tesno spojeni, nadalje moreta
ohraniti vsaka svoj poudarek ali pa prideta pod en sam akcent:
figa mož
, toda
volkodlak.
Med zloženke ne štejemo sestavljenk, to
je s predponami sestavljenih besed, zato jih obravnavamo ob pred­
ponah. Zloženke delimo na sklope, velelniške in imenske zloženke.
V sklopu sta sestavini postavljeni druga ob drugo in nimata
veznega vokala. Sklop se čuti za enoten pojem, pa naj so v pisavi
sestavine že strnjene ali še ločene:
nepridiprav
,
nebodigatreba
,
nema-
nič
,
pridanič
,
vbogajme
,
očenaš
,
dolgčas
,
mrčes
(imenovalnik k
mari-
česa
),
peš pot
,
figa mož
,
mož beseda
,
laketbrada
,
mojster skaza
,
možicelj vstajač, pol tičpol miš
(netopir),
triglav
,
stonoga
,
ničvrednost,
sebeljubnost
,
vsevednež.
Velelniške zloženke imajo v prvem delu velelnik, v drugem samo­
stalnik. V slovenščini so malone došle, znane so še
zahvalibogca
(kobilica),
trinog
(ki naj noge tare),
kuripečič
; iz srbo-hrv. vzete ali
šaljivo narejene so
cepidlaka
,
kažimed
,
kažipot
,
klativitez.
Več tega
je v starih imenih (
Držimir
,
Gojimir
,
Mstislav
) in šaljivih vzdevkih
kot priimkih:
Pecikozič
,
Zalecajrep
,
Terseglav
(Tresiglav). Vsi drugi
primeri so privzeli vezni vokal in tako prešli med prave zloženke:
motoglav
,
smrdokavra
,
srbopetec
,
tresorepka
,
vijeglavka
, vrto-
glavica.
Imenske zloženke imajo v obeh delih ime, ponajvečkrat samo­
stalnik ali pridevniško besedo. Sestavini sta zvezani z veznim voka­
lom -o , za mehkimi konzonanti -e-. Bistvenega pomenskega raz­
ločka med sklopi in zloženkami ni. Danes so žive še tri vrste zloženk
z veznim vokalom: svojstvene, glagolske in sintaktične.
Vzemimo za svojstvene primer
trdoglav človek.
Sestavini sta se
strnili v enoto in stopili kot pridevnik v službo samostalnika
človek.
Kot celota pomenita neko lastnost, ki jo ima oseba ali stvar. Iz
115
I...,105,106,107,108,109,110,111,112,113,114 116,117,118,119,120,121,122,123,124,125,...336
Powered by FlippingBook