Pridevnik
daljen, daljna
-
o
(= k a r je daleč) ima primernik
daljnji -a -e,
v rabi zlasti v zloženki
nadaljnji -a -e
( = kar sledi
dalje); zato v pisavi ne smemo zamenjavati teh dveh oblik:
daljna
dežela, daljni dogodki
(to so tisti, ki so daleč), toda
nadaljnje po
šiljke, nadaljnji poskusi, nadaljnji dogodki
(kar sledi naprej).
3. Stopnjuj pridevnike: a)
črn, rumen, zelen, bel, rdečkast;
b)
pekoč,
zgoč, vroč,
cvetoč, goreč, počen, dognan, pečen; otekel,
zabuhel,
vrel,
gnil, razvit, zabit, pokrit;
c) divji,
božji, gadji, vsakdanji, slovenski, bratski, moški;
č)
koščen, lesen, jeklen, voden, svinčen, cerkven, duševen, jezen;
zdrav, sanjav, krmežljav, bahav
,
grbav, krastav, grčav, žilav, lisast,
grbast
,
kosmat
,
travnat; suh, tuj, moker, sit
itd.
S prislovom
bolj
opisujejo komparativ: a) pridevniki, ki po
menijo barve; b) pridevniki, ki so po obliki deležniki; c) pridevniki,
ki imajo samo določno obliko; č) mnogi pridevniki na -en, -ən,
-a v, -ast,
-at
in vsi tisti, ki ne ločijo obojne oblike.
Pomni. Pridevnikov, ki jih lahko stopnjujemo z obrazili, ne stopnjujemo z
(naj)bolj;
izjema so primeri s posebnim poudarkom ali slogovno posebnostjo.
4. Bodi no malo
manj
siten! Izmed vseh je
najmanj
delaven
naš razred. Kaj bi govoril, kdo je
pridnejši,
kvečjemu, kdo je
manj
len!
Samostalnikom lastnosti lahko primerjamo tudi navzdol; za ta
namen nimamo posebnih oblik z obrazili, marveč jih vsi pridevniki
opisujejo z
manj
za primernik in
najmanj
za presežnik.
Pomni. S posebnimi prislovi lahko izražamo večjo ali manjšo stopnjo pri vseh
besednih vrstah. Stopnjevanje v ožjem pomenu besede pa imenujemo v slovnici le
to z obrazili. Visoko stopnjo, toda brez primerjave, izražajo pridevniki, sestavljeni
s predpono
pre-: predraga mati
,
prelepi dnevi.
Raba primernika. — 1.
Boljša
pamet
ko
žamet.
Boljši
danes
kos
kakor
jutri gos.
Stvar, s katero se druga primerja, stoji v istem sklonu. Za pri
merjanje nam poleg primernika rabita še besedici k o , k a k o r.
125
