4. Ta klobuk je
poceni,
oni je
cenejši.
Poceni
je prislov,
cenejši
torej ne more biti njegov primernik,
ampak primernik redko rabljenega pridevnika
cen -a -o.
Namesto pridevnika
cen (cenen)
rabimo navadno prislov
po
ceni;
splošno pa sta v rabi primernik in presežnik
(naj)cenejši.
5. a)
Suha
starka na strehi čepi,
pisan
jezik na cesto moli.
Dolgost življenja našega je
kratka.
b)
Zdravi bolnega
nese. V
kalnem
se da ribariti.
Tujega
nočemo
svojega
ne damo!
Primorska
vabi.
Pridevniki se rabijo v stavku kot prilastki in povedna določila.
Samostalniško rabljeni pridevniki so lahko isti stavčni členi kakor
samostalniki.
Izpeljava pridevnikov
Pomen pripon. — Pridevniške pripone izražajo:
1. svojino
-ov, -ev, -in, -sk i:
očetov, Petrov, stričev; materin,
Jerin; otroški, delavski;
2
. lastnost
-av, -ljiv, -ən, -ast:
domišljav, žuljav; pazljiv, bojaz
ljiv; služen, besen; bebast, čadast;
3. podobnost
-ast:
čebulast, kašast;
4. obilico
-av, -at, -it:
glistav, luskav; brkat, kosmat; kremenit,
plodovit;
5. snov
-ov, -ev, -en, -ən:
ajdov, atlasov, češnjev, višnjev; apnen,
koščen; cementen, žameten;
6
. izvor
-ən:
sončen, gozden;
7. možnost
-ljiv, -ən:
čitljiv, neugasljiv; viden, neizbrisen;
8
. namen
-alən, -ilən:
igralen, čistilen;
9. manjšanje
-ljat, -ljast, -kast, -hən:
gostljat, grenkljat; grahljast,
suhljast; črnkast, rdečkast; bolehen, majhen;
1 0
. ločevanje
-er:
četver, peter, mnogoter.
Raba pridevniških pripon. — Pripona
-ji
se dodaja imenom
oseb in pomeni splošno svojino:
otročji, vražji;
ponajveč pa se
dodaja živalskim imenom:
gadji, mačji, sračji.
128
