Pripona
-in
se pritika imenom ženskih oseb in daje pomen
osebne svojine:
hčerin svet, Marijini laski;
za poosebljenje gre v
primerih
Matičin tajnik, lunin svit, branin zob, iglino uho, ladjin
rilec
. Od živalskih imen se delajo danes pridevniki s pripono
-ji:
ovčji sir, kozje mleko,
ker le-ta izraža splošno svojino; kadar gre
za osebno, edninsko svojino, recimo v prirodopisu, je dovoljena
raba
gazeline noge, bubin zapredek, dropljino gnezdo, glistina jajčeca
.
Iz imen za tuje rastline navadno tudi lahko delamo pridevnike na
-in: endivijino seme, potonikin cvet;
prav tako je s samostalniki, ki
se končujejo na -
ka
ali
-ha: barkin rilec, puškino kopito, soseskin
tajnik, šivankino uho, mačkine solze, juhin dodatek.
Pripona
-ən
dela dobro polovico pridevnikov, pač zato, ker
ima najsplošnejši pomen kakršne koli odvisnosti ali zveze. Dodaja
se tudi že izvedenim samostalnikom ali pridevnikom:
čednosten,
bolesten, celoten, gnusoben, rojstven, daritven, glasben, drevesen,
betežen, cvetačen, dišaven, pravden, debelušen, deležen, čemeren,
središčen, običajen, davčen, delaven, hotiven, imeniten, iloven.
Pri
pona
-ən
je v domačih besedah, kakor so
jezičen, bledičen, pravičen,
tako tudi v izvedenkah od tujk, ki se končujejo na
-ka: antičen,
političen, botaničen.
Toda ob teh je jezik kmalu dobil občutek, da
gre za pripono -
ičen,
posebno pod vplivom latinske končnice
-icus,
francoske
-ique
in nemške
-isch: alfabetičen, demokratičen, alko
holičen.
Tako smo dobili vzporednice
anekdotičen, anekdotski,
anekdoten.
Tu pa tam jim jezik skuša dati pomensko tančino:
ekonomijski, ekonomski, ekonomičen,
ki se nanašajo na
ekonomijo,
ekonoma
in
ekonomiko.
Pripona
-ən
pogosto dela pridevnike iz predložnih zvez: kar
sega do prsi, je
doprsno
; kar traja do smrti, je
dosmrtno
; kar je
po grošu, je
pogrošno
blago. Šele preko pridevnika so nastajale
samostalniške izvedenke
doprsnik, posmrtnik
itd.
Pripona
-ski
rabi za izpeljevanje pridevnikov iz krajevnih imen:
ljubljanski, beneški, Koroška, Krško
; zaznamuje tudi splošno ali
skupinsko svojino:
delavska
pravica ( :
delavčeva
pravica). Nekaj
podobnega je tudi v primerih
amundsenski
značaj,
antigonski
pro
blem,
cankarski
slog ( :
Cankarjev
slog.)
130
