Pripona -
nji
dela pridevnike iz prislovov:
sedanji, gornji, pre
zgodnji
(iz
prezgodaj), pomladnji
(iz
pomladi),
toda
prigoden, pomla
den
(iz
prigoda, pomlad).
Pripona
-iv
se je domala umaknila priponi
-ljiv,
nove besede
se delajo samo še s to zadnjo in imajo zdaj tvorni, zdaj trpni pomen:
kruh je
nasitljiv,
ker nasiti; otrok je
nenasitljiv,
ker se ne da nasititi.
Pripona
-ov
dela: a) svojilne pridevnike iz moških osebnih
imen:
bratov, vojvodov, Detelov,
b) iz živalskih imen:
gadov, koštrunov;
v tem primeru se danes
že močno uveljavlja tudi
-ji,
navadno brez pomenskega razločka;
sprva je
levova
šapa pomenila edninsko,
levja
šapa pa splošno
svojino;
c) izvedenke iz rastlinskih imen imajo snovni pomen:
ajdov med;
delajo se tudi iz ženskih samostalnikov:
brezova metla, lipov cvet;
snovni pomen imajo tudi izvedenke iz tujih imen za blago:
irhov,
žametov;
č) dokler gre za snov, je prav:
ilov, glinov;
ni pa tako, kadar
gre za svojino:
vodikov dioksid, kalcijev karbonat.
To velja tudi za
znanstvene izraze iz drugih panog:
ulomkova črta, krogov obod,
jezikova konica, povedkovo določilo;
rodila jih je potreba po kratkem
izražanju, zato jih pravopis že dovoljuje, čeprav navaja za boljše
n. pr.
jezična konica, povedno določilo;
d) v ljudskem govoru je kopica pridevnikov na
-ov,
ki na prvi
videz ne ustrezajo pravilni rabi; vendar lahko ugotovimo, da gre
pri njih za snovni pomen ali pa za personifikacijo:
cukrova voda,
jesihov cvet
,
kruhov močnik, lojeva sveča, ocvirkova potica, otrobov
kruh, smetanova juha
,
želodova paša
—
jugovo vreme, jutrova dežela,
listov urednik, mlajeva luna, odborova seja, narodov blagor, popkova
žila, bičev ročnik, glavnikovi zobje, ključeva brada, loparjev ročaj,
kolovratovo vreteno, mečeva nožnica, molkove jagode, noževe opiati,
čebrovo dno, stolova noga, uljevo žrelo, tramova peta;
ljudski so tudi:
križev teden, suščev prah, breznov sneg, grudnove kvatre, petkova jed.
Priponi
-ov
se rade dodajajo druge:
cerkoven, bliskovit, bratovski,
gričevnat.
9
129
