Stopnjevanje
Oblike. — Kakor je svet
lep, lepši
so domači kraji, a
najlepši
je
dom.
Lastnosti pridevljemo samostalnikom v večji ali manjši meri.
To izraža pridevnik v treh stopnjah: v osnovniku (pozitivu), pri
merniku (komparativu) in presežniku (superlativu).
1.
Lepše
sonce njemu sije,
lepša
zarja rumeni. Svoboda je
dražja
ko loboda. Plen
najdražji
bil je svetli demant Kohinur. Čim
bolj
je bil
jezen,
tem
bolj
je bil
goreč.
Človek je včasi
najbolj divja
zver.
Mladina, ta
najmlajši, najčistejši, najzavednejši
del ljudstva.
lep
lep-ši
naj-lep-ši
drag
draž-ji
naj-draž-ji
krepak
krepk-ejši
naj-krepk-ejši
divji
bolj divji
najbolj divji
Primernik delamo z obrazili
-ši, -ji, -ejši
ali pa ga opisujemo
s prislovom
bolj.
Presežnik izvajamo iz primernika z
naj-.
2. Zapomni si posebej tele primernike in presežnike:
lahak lažji
najlažji
širok širši
najširši
mehak mečji
najmečji
visok višji
najvišji
težak težji
najtežji
hud hujši
najhujši
tenak tanjši
najtanjši
mlad mlajši
najmlajši
sladak slajši
najslajši
trd
trši
najtrši
kratek krajši
najkrajši
grd
grši
najgrši
kračji
najkračji
dober boljši
najboljši
nizek nižji
najnižji
dolg daljši
najdaljši
ozek ožji
najožji
velik večji
največji
globok globlji najgloblji
majhen manjši najmanjši
Nekateri pridevniki imajo poleg te stare oblike tudi novejšo,
n. pr.
mehkejši
—
najmehkejši, sladkejši
—
najsladkejši,
a te oblike
slovenščini niso ljube. — V nekaterih primerih je stari primernik
dobil nov pomen, n. pr.
gorak
—
gorji
ali
gorši
; v pomenu
toplejši
rabimo danes obliko
gorkejši , gorji
ali
gorši
pa pomeni:
hujši,
lepši, boljši.
124
