Zlasti pa nam rabi pripona za tvorbo ženskih imen iz moških:
mačka,
zajka, bogatinka, gostačka, točajka
,
Mahnečka.
Pripona -ica je med najplodnejšimi. Rabimo jo zlasti za ženska
imena in manjšalke:
perica, žanjica
—
žabica
,
ročica.
Dodaja se
malone vsem pridevniškim in deležniškim priponam:
ilovica
, apne-
nica,
dremavica, grenčica, ostrica, kislica, mrtvica, drobnica
,
mlin
ščica, gornjica, repatica, srbečica, zavrelica, rezanica
. Dobra polovica
vseh teh izvedenk ima vmesno pripono -ən:
senčnica, deževnica,
jetnišnica, pisarnica, čistilnica
. Ženski samostalniki na soglasnik se
manjšajo s pripono -ca:
klopca, stvarca, lučca.
Pripona -ac dela imena delujočih oseb (
godec, kupec),
imena pre
bivalcev (
Korošec, dolenjec, dolinec)
in manjšalna imena (
bratec,
kodre).
Končnici -lec in -vec sta v knjižnem jeziku zelo spremešani;
-vec pišemo pri izvedenkah iz glagolskih pridevnikov:
bahav-ec,
laskav-ec.
Končnico -lec imamo od opisnih deležnikov (
pogorelec)
in samostalnikov z orodnim obrazilom -lo:
rilec, motovilec.
Če
stoji v zlogu pred pripono l, pišemo -vec:
volivec, selivec, ponavljavec,
sestavljavec
.
Pripona -as je iz madžarščine, pri nas jo vse preveč uporabljamo
v športu:
nogometaš, košarkaš (
bolje:
košarkar).
Izvedenke s pripono -zsče povedo kraj, kjer je ali je bila stvar:
mravljišče, deteljišče, ognjišče, bojišče;
sem sodijo tudi tiste, ki po
menijo del kakega orodja:
grabljišče, metlišče.
Tudi izglagolske
kažejo na kraj, kjer se kaj godi:
ležišče, pogorišče.
V novejšem času
se je posebno razširila iz opisnega deležnika sestavljena končnica
-lišče: drsališče, učilišče.
Izglagolski samostalniki s pripono -ez so sprva pomenili glagol
sko dejanje, n. pr.
srbež,
in so bili ženskega spola. Sčasoma so dobili
pomen delujoče osebe in menjali spol:
grabež.
To seje zgodilo pod
vplivom izvedenk iz pridevnikov, ki pomenijo osebo s tako ali tako
lastnostjo:
hudobnež, porednež
. Pripona je bila tako močna, da je
pritegnila nekatere druge, redkeje rabljene:
Herodež, Judež, kajfež,
papež, čudež
(namesto
čudes).
Besede s pripono
-ič
(iz -
ikj
, srbsko-hrv. -ić) pomenijo delujoče
osebe:
mlatič, ribič;
v slovenščini se glasi enako pripona
-ič
(iz -
itj,
114
