6
. skupna imena pripone -
je, -ina,
-
ad
: brinje, perje; družina,
zlatnina; živad, divjad;
7. manjšalna imena pripone
-e, -ika, -ək, -ka, -ica, -əc, -ca, -ce,
-ič:
otroče, pišče; bucika, Micika; bobek, kozarček; nitka, punčka;
kozica, mizica; bratec, zvonec; klopca, vrvca; mestece, kolesce;
tatič, kmetič;
8
. večalna imena priponi
-ina, -ač:
deklina, zidina; bradač, pa-
njač;
9. slabšalna imena pripone -
ela
, -
ulja, -un, -e
, -
avt
, -
avs
, -uh:
babela, kesnela; skopulja, klepetulja; pisun, vohun; kljuse, pevče;
iztikavt, stiskavt; bahavs, kmetavs; lenuh, požeruh;
1 0
. pojmovna imena pripone
-je, -ija,
-
inja, -ina, -stvo, -ota, -ost,
-oba, -oča:
življenje, zdravje; domačija, siromačija; blaginja, dragi
nja; belina, vrlina; bogastvo, gospostvo; lepota, slepota; modrost,
otožnost; lenoba, puščoba; težkoča, čistoča;
1 1
. imena ženskih bitij pripone
-inja,
-
ka, -ica
: boginja, gospo
dinja; bralka, Slovenka; golobica, tatica;
12. imena prebivalcev priponi
-jan; -əc
: meščan, Rimljan; plani
nec, Primorec;
13. imena rastlin pripona
-ika:
planika, čemerika;
14. snovna imena pripone
-ina, -ivo, -enjak:
govedina, hrasto-
vina; cepivo, tkivo; ovsenjak, medenjak;
15. imena za mero in ceno priponi
-nina, -arina:
brodnina, most
nina; hranarina, stanarina;
16. imena, ki posnemajo naravne glasove, priponi -
et, -o t:
hehet,
trepet; krohot, topot.
Raba pripon. — Pripona
-je,
dodana obliki trpnega deležnika,
dela glagolnik:
vpitje, branje, posvetovanje
. Ker glagolnik pomeni
glagolsko dejanje, seje sprva delal samo od nedovršnikov, vendar je
nalika kmalu ustvarila tudi tvorbe iz dovršnikov. Danes je razloček
v tem, da glagolnik iz nedovršnika pomeni dejanje, iz dovršnika pa
stanje po dovršenem dejanju
:poniževanje, uničevanje,
toda
ponižanje,
uničenje
. Po pomenskem premiku glagolnik večkrat zaznamuje
predmet dejanja:
cvrtje, žaganje, žganje
.
111
