Slovenska slovnica 1956 - page 110

Raba samostalnikov
1. Beli
dan
na
okno
trka s
prsti
srebrnimi. Tak
nauk
se dobi
za
sira kos. Gora
h
gori
se poganja,
šopek cvetja
ji poklanja.
Kokoška
zlatonožka
na zlatih
jajčecih
sedi, nam črna
piščeta
vali. To so kro-
parski
kovači
, to
žebljarji
so iz Krope.
Samostalnik more biti v stavku osebek, povedno določilo, pred­
met, prilastek ali prislovno določilo.
2.
Dobro
se samo hvali.
Svoji
moramo s sabo držati. Kjer se
prepirata
dva, tretji
dobiček ima.
Obljubiti
in
dati
je dvoje. Bolje
drži ga
kot
lovi ga. Skoraj
ni nikoli zajca ujel,
komaj
ga pa je. To
bo
joj.
Ležeče tiskane besede (pridevniki, zaimki, števniki itd.) bi se
dale nadomestiti s samostalnikom. Vse besedne vrste se utegnejo
rabiti samostalniško.
Izpeljava samostalnikov
Pomen samostalniško pripon.
— Sprva je vsaka pripona imela
svoj pomen. Pozneje je nekaterim obledel, vendar jih je dosti,
ki so do današnjega dne ohranile prvotni pomen ali vsaj katero
njegovo tančino. Tako n. pr. delajo:
1. imena delujočih oseb pripone
-aj, -ar
, -
telj
, -
ak, -jak, -ka
, -
ica,
-
əc
, -
, -
ič, -ač:
čuvaj, strežaj; kuhar, cestar; učitelj, vzgojitelj;
prosjak, veljak; igralka, kadilka; perica, grabljica; godec, bralec;
klatež, vedež; mlatič, ribič; bahač, kričač;
2. imena, ki pomenijo glagolsko dejanje, pripone
-ja, -je, -təv,
-ava, -ba, -ež:
hoja, reja; branje, govorjenje; volitev, žetev; menjava,
krajšava; postrežba, bramba; metež, stradež;
3. imena, ki pomenijo učinek glagolskega dejanja, pripone
-ba,
-ək, -ka:
zgodba, zgradba; izvleček, nameček; bajka, povedka;
4. imena, ki zaznamujejo kraj, pripone
-ija, -arna, -ilnica, -alnica,
-ak, -išče:
kovačija, Turčija; pisarna, kavarna; gostilnica, godilnica;
prodajalnica, čitalnica; golobnjak, kozjak; ognjišče, ržišče, stojišče;
5. orodna imena pripone
-lo, -Inik, -Inica
,
-ača:
šilo, cedilo;
česalnik, mastilnik; mlatilnica, brizgalnica; kopača, brisača;
110
I...,100,101,102,103,104,105,106,107,108,109 111,112,113,114,115,116,117,118,119,120,...336
Powered by FlippingBook