Slovenska slovnica 1956 - page 117

3. da postavimo določilno besedo za osnovno in ju pišemo nara­
zen:
žarki alfa
(ne:
alfažarki
),
motorji Diesel
(ali
Dieslovi motorji
, ne
pa
Dieselmotorji
).
Opomba. Kadar sta tuji obe sestavini, ne veljajo slovenski zakoni za zlaganje,
zatorej je dovoljena raba avtomehanik, fotoreportaža, fotoaparat, kinooperater.
V primeru
kino dvorana
je za jezikovni čut prvi del nekakšen nesklonljiv pridevnik
namesto predolgega
kinematografska dvorana.
Pridevnik (adjektiv)
Oblike in zveza
Kaj je. — a)
Bistra
voda —
ravna
poljana —
veseli
otroci —
de­
lovno
ljudstvo —
junaški
borci.
b)
Sosedov
sin —
materina
beseda —
očetov
greh —
Titova
mla­
dina —
Cankarjeva
dela —
Marijini
laski.
c)
Šolski
vrt —
lanski
sneg —
mestna
hiša.
Ležeče tiskane besede se p r ide vaj o samostalnikom, zato jih
imenujemo p rid e v n ik e . Primeri pod a) povedo, k ak š en je samo­
stalnik, primeri pod b), č ig av je, primeri pod c), k a t e r i ali
k a te r e v rs te je. Pridevniki torej označujejo k a k o v o s t, sv o jin o
ali v r s to ; ločimo kakovostne, svojilne in vrstne pridevnike.
Raba. — a)
Triglavska
roža je rasla po
sivih
skalah.
Slovenske
besede nismo zatajili, naj so jo še huje preganjali
besni
zavojevalci.
Iz
temnih
gozdov je planil
viharni
klic po
zlati
svobodi.
Suhe
štrlijo
čez pot veje
ožganih
dreves.
b) Nad poljem visi
teman
oblak. Oblak nad poljem je
teman.
Oblekel je
dedov
kožuh. Ta kožuh je
dedov.
Marljivi
dijaki se ne
boje dela. Dijaki so
marljivi.
Živeti
vrli
mož ne sme zase. Mož je
vrl.
Pridevnik se ujema z odnosnim samostalnikom v spolu, sklonu in
številu. Rabi nam kot prilastek ali kot povedno določilo.
Oblika. — 1. Učenec je
priden
ali
len. Pridni
se uči in dela,
leni
pohajkuje. Ta zvezek je
zamazan,
oni je
čeden. Zamazani
je moj,
čedni
je tvoj.
Rahel
dih zavel je iz gozdov, oj
rahli
dih, ti veješ prek
grobov!
117
I...,107,108,109,110,111,112,113,114,115,116 118,119,120,121,122,123,124,125,126,127,...336
Powered by FlippingBook