Slovenska slovnica 1956 - page 112

Pripona -
ija
je romanskega izvora, udomačila pa se je najbolj
prek nemških izposojenk:
opatija, bogatija.
Silno rada se dodaja
ravno tako tuji priponi -
ar
v obliki -
arija
:
branjarija
,
baharija.
Obe
sta še danes močno tvorni, vendar nove izvedenke niso zaželene.
Manjšalna pripona
-ej
je značilna za severna narečja:
atej
,
dedej,
ljubej;
v knjižnem jeziku navadno ne nastopa.
Pripona
-lo
je iz opisnega deležnika in zaničljivo poimenuje
osebe:
blebetalo, budalo, zijalo
. Ločiti jo je treba od pripone
-lo
iz
nekdanjega -
dlo
, ki dela orodna imena: šilo ,
cedilo, zdravilo, držalo,
obuvalo.
Pripona
-əlj
je domača v besedi
kašelj, kašlja
, pod nemškim
vplivom v
nagelj
,
nageljna
; ta drugi tip je silno razširjen po narečjih
(
angeljna
,
Franceljna
), knjižni jezik pa se ga brani (
rablja, škratlja),
vendar včasih pripušča dvojnice.
Pripona
-telj
je domača samo v besedi
prijatelj,
sicer je izposojena
iz drugih slovanskih jezikov in je spodrinila domače izvedenke
(učitelj
:
učenik, stvaritelj :stvarnik, tožitelj : tožnik, voditelj : vodnik).
Nove izpeljanke s to pripono niso potrebne.
Pripona
-ina
ješe danes silo tvorna in pomensko bogata. Dodana
samostalnikom, pomeni izvor, snov ali izdelek:
gabrina
,
svinina.
Izvedenke iz pridevnikov zaznamujejo lastnost:
belina, globina, tiši­
na.
Dodaja se tudi deležnikom (
bolečina, opeklina, izkopanina, od­
prtina),
zlasti pa pridevniškim izvedenkam na
-o
v,
-ev, -en, -ən, -ar,
-sk i
:
bobovina
,
hrastovina; kraljevina,pajčevina; cukrenina, testenina;
brodnina, voznina; stanarina, vodarina; fantovščina, bratovščina.
Navezuje se tudi na samostalniške pripone:
dragotina
,
jagnjetina,
kletvina
itd.
Pripona
-təv
seje silno razmahnila; dela namreč glagolske samo­
stalnike iz dovršnikov, ker le-ti nimajo pravega glagolnika:
naselitev,
ugotovitev, razmestitev.
Pripona
-stvo
dela iz samostalnikov in pridevnikov pojmovna
imena:
poganstvo, varstvo,
po fonetičnem načelu
človeštvo, gospostvo,
moštvo
(iz
možstvo),
po etimološkem
ljudstvo, sredstvo.
Pripona
-e
(iz
-ent)
dela imena, ki pomenijo mladiče in majhna
bitja:
jagnje, žrebe, otroče.
Od malega je pomenski prehod na manj-
112
I...,102,103,104,105,106,107,108,109,110,111 113,114,115,116,117,118,119,120,121,122,...336
Powered by FlippingBook