a)
Miha, Miha
ali
Mihe, Mihu
ali
Mihi, Miha
ali Miho,
pri Mihu
ali
Mihi,
z
Mihom
ali M iho (prim.
sluga!);
tako tudi
Luka, Joža,
Matija, Jaka; Trdina, Godina, Detela
itd.
b)
Stanko, Stanka, Stanku
... (ne:
Stankota, Stankotu
); to velja
za vsa imena na -o:
Janko, Mirko, Marko, Jožko, Jenko, Trinko,
Dajnko, Murko
itd.
c)
Jože, Jožeta, Jožetu...
(prim.
oče, očeta);
tako sklanjamo
moška imena na
-e: Tone, France, Stane, Pavle; Črne, Bele, Ažbe,
Čude
itd.
č)
Rudi, Rudija; Edi, Edija; Mali, Malija; Kosi, Kosija;
podobno
tudi imena na -u (iz -l ali
-el): Premru, Premruja ; Stegu, Steguja.
d)
Lukec, Lukca; Jožek, Jožka; Franček, Frančka; Vencelj,
Venclja; Štrekelj, Štreklja; Slomšek, Slomška; Gruden, Grudna
itd.
Ta imena s polglasnikom v obrazilu se torej pregibljejo kakor
občna imena
(pevec, dogodek, kašelj
itd.). Le če soglasniška skupina
zahteva, se polglasnik ne izpahuje:
Pavlek, Pavleka; Grmek, Gr
meka.
Udomačili sta se obliki
Franceljna, Venceljna.
e) Domača imena na
-ic, -ik
(namesto
-ec, -ek)
ohranijo v
pisavi in govoru
-i-
tudi v drugih sklonih:
Vidic, Vidica; Krivic,
Krivica; Dimic, Dimica; Gerbic, Gerbica; Levstik, Levstika; Bucik,
Bucika.
Vendar seje v nekaterih primerih udomačila pisava brez
-i-:
Kastelic, Kastelca; Ipavic, Ipavca; Primic, Primca; Sajovic, Sajovca.
f) Domača pridevna imena (največ izmišljena) na
-o
v ali
-ev,
na
-ski, -ški
in
-čki
sklanjamo kot pridevnike:
Kračmanov, Krač-
manovega; Prežihov, Prežihovega; Matajev, Matajevega; Koseski,
Koseskega; Milčinski, Milčinskega; Podlimbarski, Podlimbarskega;
Briški, Briškega; Rački, Račkega.
— Če je ime na
-ov
posneto po
ruskih imenih, ga sklanjamo samostalniško:
Aleksandrov, Alek
sandrova; Doksov, Doksova; Nehljudov, Nehljudova.
IV. s k l a n j a t e v : S amo s t a l n i k i z o b r a z i l om
-o, -e
Poudarek na osnovi. — 1. Iz razdrtega
korita
lačna vrana
sito pita. Zlato
sonce,
v
soncu
luna. Junak ob smrti in v
življenju.
V velikih
mest valovanju
bil sam sem val. Pesem trave in
sonca
102
