Posebnosti. — 1. a) V množinskem rodilniku se je zaradi laž
jega izgovora vrinil v zadnjem zlogu polglasnik:
dekel, iker
,
vider,
kapelj, tekem, prošenj
(namesto
dekl, ikr
itd.); brez polglasnika
pišemo
hrušk,
gosk ,
zdražb, tovarn;
b) polglasnik se je okrepil v
a: ovca
— ovac,
deska
—
desak ,
treska
—
tresak;
c) polglasnik pred j je dal i : ladja —
ladij
,
skorja
—
skorij, zarja
—
zarij
; tudi pred c je i :
lučca
— lučic,
živalca
—
živalic, klopca
—
klopic, vrvca
— vrvic;
č)
beseda
ima rod. mn.
besed
ali
besedi
.
2. Samostalnik gospa se sklanja takole:
Ed.: gospa gospe
gospe
gospo pri gospe
z gospo
Dv.: gospe gospe (-a) gospema gospe pri gospeh z gospema
Mn.: gospe gospe (-a) gospem
gospe pri gospeh z gospemi.
3. Samostalnika
mati
in
hči
se v ednini sklanjata takole:
mati
matere
materi
mater
pri materi
z materjo
hči
hčere
hčeri
hčer
pri hčeri
s hčerjo.
V dvojini in množini se sklanjata po zgledu
lipa,
vendar so v rabi
tudi oblike s premičnim poudarkom:
hčera, hčeram, hčerah, hčerami.
4. Samostalnika
boa, oboa
se glasita v množinskem rodilniku
boj
,
oboj
.
Lastna imena. — 1.
Brežice, iz Brežic, v Brežicah; Begunje,
iz Begunj, v Begunjah; Poljane, iz Poljan,
v
Poljanah; Ruše, iz Ruš,
v Rušah; Borovlje, iz Borovelj, v Borovljah; Gorje, iz Gorij
(tudi:
iz
Gorjan
), v
Gorjah; Jesenice
, z
Jesenic, na Jesenicah
.
Množinska krajevna imena ženskega spola se sklanjajo po zgle
du lipa.
Pomni. Pri krajevnih imenih na
-e
moramo paziti, ali niso morda edninska
(srednjega spola), kakor
Preserje
—
iz Preserja
,
Grosuplje
—
z Grosupljega
itd.
2.
a)
Ivanka, Ivanke; Lucija, Lucije; Kobilca, Kobilce, od Ivank
Kobilce
, o
Mariji Stupici;
b)
Julija Primic, o Juliji Primic; berem Zofko Kveder; pri Ilki
Vašte beremo;
92
