Slovenska slovnica 1956 - page 88

Sklanjatev
Sklanjanje. —
Gora
je zelena. Na
goro
, na
goro
, na strme vrhe!
Tam za deveto
goro.
Na
gori
kres gori. Rad je hodil po
gorah.
Zarja vstaja za
gorami. Gore
poznam.
Most
veže dva bregova. Enajsta šola pod
mostom
. Proti
mostu
se je valila umazana voda. Sredi Ljubljane so trije
mostovi
skupaj.
Voda je pobrala vse
mostove
.
Mostu
že manjka en opornik.
Na skali
grad
, v
gradu
gospod, pod
gradom
tlačan.
Ležeče tiskani samostalniki
gora
,
most
in
grad
imajo različne
oblike, dasi pomenijo zmeraj isto stvar. Kadar vežemo besede v
stavek, jim spreminjamo oblike, kakor zahteva misel in zveza.
Pravimo, da besede pregibljemo. Pri samostalniku imenujemo tako
pregibanje s k l a n j a n j e (deklinacijo), samostalniki se sklanjajo,
to je, dobivajo različna obrazila.
Skloni. —
Lipa
je bila našim prednikom sveto drevo. Tako še
dandanes skoraj ni večje vasi, ki bi ne imela mogočne
lipe
za
središče. Med ljudstvom gre glas, da strela
lipi
ni nevarna.
Lipo
radi zasajajo, ker daje gosto senco in je kljub mehkemu lesu kaj
trdoživa; lipov cvet pa je dober za čaj. A ne samo človek, z
lipo
se okorišča tudi drobna žival. Le postoj spomladi
pri lipi
, kadar
je v cvetju, in posluhni, kako brnenje prihaja iz vej! Pozdravljena,
lipa
!
Ali veš, kaj pomeni beseda
brati
Si že občutil, kdor nimaš
brata
, kako zelo ti ga marsikdaj manjka? Koliko laže bi ti bilo,
ko bi mogel razumnemu
bratu
potožiti skrb, ki te tare! In ti, ki
imaš dobrega
brata
, ali pomniš, kolikokrat si se v bridkih urah
zaupljivo zatekel k njemu in, če pri nikomer nisi našel pomoči in
tolažbe,
pri bratu
si jo? Z
bratom
vesel, z
bratom
žalosten, kaj ne
daje to življenju dvojne vrednosti? Tako je,
brat
moj!
Kadar hočemo določiti samostalniku v stavku sklon, si po­
magamo lahko z vprašanji; ta so za isti sklon zmeraj enaka ne
glede na spol in število samostalnika; vprašujemo pa z drugačnim
vprašanjem po bitjih kakor po stvareh.
I...,78,79,80,81,82,83,84,85,86,87 89,90,91,92,93,94,95,96,97,98,...336
Powered by FlippingBook