vredno:
pevce, zaspane, počasne.
V to vrsto so pritegnjeni tudi nek
danji zvalniki (oče,
Tone);
zelo je v rabi tudi pri okrajšanih slovan
skih in krščanskih imenih, ki so danes postala priimki:
Bole
iz
Bolje-
slav, Brate
iz
Bratislav, Jere
iz
Jernej
, Kobe iz
Jakob.
Pojmovne samostalnike dela slovenščina s priponami -ota, -ost,
-oba,
:
bridkota, bridkost
,
bridkoba, bridkoča.
Take potrate si ne
more privoščiti noben jezik, nazadnje zmaga ena oblika, v našem pri
meru
bridkost
, druge pa izginejo ali privzamejo kako pomensko
tančino. Tako imamo danes
čistost
(nravno),
čistota
(kovine), či-
stoča
(higiena). Zakaj prevlada ta ali ona tekmica, ne vemo, ver
jetno je vse igra slučaja, vplivnih pisateljev in pomembnejših
narečij. Vzhodna narečja ljubijo izpeljanke na -
oča
, v osrednjih
narečjih in v knjižnem jeziku vsebuje -
ost
največ abstraktnosti, zato
zmaguje.
Izvedenke iz nedovršnikov s pripono
-ba
so prvotno pomenile
glagolsko dejanje
(bramba, dražba
), iz dovršnikov učinek glagolske
ga dejanja (
pogodba, zgodba
). Danes je to razločevanje skorajda
zabrisano.
Priponi -
ak
in
-jak
delata samostalnike iz glagolov (
požirak, vi
jak)
in iz imen
(žlebak, belak
—
seljak
,
beljak
). Zmaguje
-jak,
samo
ta se namreč dodaja izvedenim pridevnikom:
pomorščak
(iz
po
morskjak); kozjak, medenjak
;
podočnjak.
Kadar sestavljena pripona
-njak
ni bila poudarjena, je v osrednjih narečjih oslabela v -
njek,
-
njək, -nk
in na tej zadnji stopnji se je srečala z oslabelo obliko pri
pone
-nik.
Zatorej pišemo marsikatero besedo z -
nik,
ki se je nekdaj
glasila
-njak: listnjak
in
Ustnik, čelešnjak
in
čelešnik
,
kolednjak
in
kolednik.
Pripona
-ik
je danes silno redka, ker jo je domala izrinila sestav
ljena
-nik
(iz
-nə
+
-ik).
Za
svetnik
beremo v Celovškem rokopisu
svetik.
Celo v primerih, kakor so
mučenik
,
učenik
,
senik
je treba
misliti na prvotno
senənik
,
sennik.
Neizčrpen vir za nove besede
imamo v spoju orodne pripone
-lo
+
-nik: budilnik
,
hladilnik, poži
ralnik, umivalnik.
Izglagolske izvedenke s pripono
-ka
pomenijo učinek glagolskega
dejanja
(bajka, povedka),
izimenske so manjšalke
(ročka, zibelka).
8
113
