roke so govorile o bedi.
Zvesto
srce in delavno ročico.
Hude
ne
sreče so prišle nad kmeta. Striček, kako ste
lepi.
V mravljišču
je bilo vse
živo.
Ti
grdi
otrok, to je
grdo.
Gornji pridevniki imajo premični poudarek, vendar samo v
nedoločni obliki, medtem ko ima določna zmeraj stalni poudarek.
Premični poudarek je posebno priljubljen v povedni rabi in v
prislovu, v prilastkovni rabi pa naglo peša.
Poudarek na obrazilu imata le imenovalnik in tožilnik, in sicer:
a) e d n in a : sr. sp.
mlado drevo
in tož. ž. sp.
mlado ženo;
b) d v o jin a : samo m. sp.
mlada moža
;
c) m n o ž in a : za vse 3 spole:
mladi, mlade, mlada so; sem
videl mlade može, mlade žene
in
mlada drevesa.
Po zgledu mlad se sklanjajo
bled, bos, cel, drag, gluh, gnil,
gost, grd, hud, kriv, len, lep, ljub, nag, pust, skop, slan, slep, strm,
suh, trd, zlat, zvest, živ;
nadalje kratko poudarjeni
gol, hrom, nor,
nov, prost, rad, siv, slab, star.
Pomni. Tudi v teh primerih je premični poudarek častitljiva starina, ohranjena
zlasti v osrednjih narečjih; njega izguba bi škodovala voljnosti in zvočnosti slovenskega
jezika. Seveda je dovoljen tudi stalni poudarek.
2. Po licih so polzele
gorke solze
. Le zakaj si mu tako
gorak
(gorek)?
Peč je še
gorka.
Prav tiste dni sem imel silo
težko
opravilo.
Strašne
mu misli rojijo po glavi. Tuj kruh je
grenak
. Točila je
grenke
solze. Večerje bil
hladen (hladan).
Materine besede so
sladke.
Še možje so bili vsi
solzni.
Ležeče tiskani pridevniki imajo v im. ed. m. polglasnik s krat
kim poudarkom; ta se lahko spremeni v dolgo poudarjeni
a.
Večina dvozložnic s premičnim poudarkom se lahko sklanja
po vseh treh zgledih, namreč kakor da imajo poudarek na osnovi,
na obrazilu ali premični poudarek:
gorek
,
gorkega; gorak
,
gorki;
gorek
,
gorkega.
Tako še:
droben
,
glasen
,
grenek
,
hladen
,
kalen
,
krepek
,
krotek
,
masten
,
mehek
,
močen
,
plašen
,
plehek
,
poten
,
prašen
,
rosen
,
sladek
,
solzen
,
strašen
,
tesen
,
voljen
,
željen.
Pomni. Na drobno, na gorkem, na prostem, na mehkem, v mehko skuhati.
122
