—
hamburški
,
Cherbourg
(izg.
šerbur)
—
cherbourški
,
Tubingen
—
tubinški
,
Urach
—
uraški
, York —
yorški
, Atos —
atoški
, Suez —
sueški
, Linz —
linški.
f)
V končniškem delu so poslovenjeni: lilski,
diepski
,
carcas-
sonski
(Lille, Dieppe, Carcassonne),
compienjski
,
bolonjski
(Compi-
egne, Bologna),
marsejski
,
versajski
(Marseille, Versailles).
Pomni. Pri imenih na nemi soglasnik se pridevniško obrazilo -ski mehanično
pripisuje:
Bordeaux (bordo)
—
bordeauxski (bordojski
) ,
Chamonix (šamoni)
—
chamo-
nixski (šamonijski).
Raba pridevnikov
1. V levem žepu sta našla
srebrn
zaboj in poprosila
človeškega
orjaka, naj ga odpre. — Mladina
novi
svet čisla,
starega
pa zane
marja. Kdor se mlad belega kruha brani, bo star rad
črnega
hrustal.
V edninskem tožilniku je pridevnik moškega spola enak imeno
valniku, če stoji pred samostalnikom, ki pomeni stvar, ali rodilniku,
če stoji pred samostalnikom, ki pomeni bitje; kadar pa stoji pri
devnik sam, stoji navadno v obliki, ki je enaka rodilniku.
2.
Rad
bi pisal. Vaša milost, kaj bi
rada?
Dete
rado
spi. Bi
rade
še ležale, pa vstati morajo. Domov bi
radi
gnali, pa pasti morajo.
Sestra
rajši (rajša)
bere.
Stavčna analiza kaže, da pridevnik
rad
odgovarja na vprašanje
kako?
kakor nekakšen pregiben prislov načina. V stopnjevanju se
je danes že skoraj posplošila raba moške oblike za vse tri spole,
je pa tudi v knjižnem jeziku v rabi oblika
raje.
Pomni. Pridevniški pomen se je ohranil v izrazu
rade volje.
3.
Žala
beseda boli. Da mu ne storiš kaj
žalega). Žale
misli
v srcu ni.
Žal
besede v ustih ni. —
Tešča
ajda je tista, ki nima
polnega zrna. Ženica je bila
tešč (tešča).
Nisem ga še videl
teščega.
Nekateri ljudje so težko
tešč.
Starka mu je svetovala, naj si pomaže
rano s
tešč
slino.
Žal
in
tešč
sta pogosto nepregibna.
127
