Slovenska slovnica 1956 - page 126

2. Janko je bil
starejši
od
Metke.
Ni bilo
zadovoljnejšega
človeka
mimo
Boltežarja
. Sila, ki izvira iz globine ljudskih množic, je
silnejša
od (mimo)
vseh sklepov
za zeleno mizo.
Stvar, s katero se druga primerja, more stati tudi v rodilniku
s predlogom
od
ali
mimo.
Pridevniki iz tujih lastnih imen
Pridevnike iz tujih lastnih imen delamo v glavnem po pravilih,
ki veljajo za sklanjanje teh imen.
Pridevniki iz slovanskih imen:
Puškinov
,
Karadžičev
,
Sienkie-
wiczev
,
Tolstojev
,
kragujevški
(Kragujevac, -vca). Od imen, ki so
sama po sebi pridevniki, ne delamo svojilnih pridevnikov, temveč
rabimo rodilnik: slovnica
Dobrovskega
, kritika
Belinskega
, črtice
Čehova.
Pridevniki iz staroklasičnih imen:
Ksenofontov
(Ksenofon, -nta),
Katonov
(Kato, Katona);
Odisejev
,
Sokratov
,
Horacov
ali
Hora­
cijev; Venerin
(Venus ali Venera),
Ciceronov
(Cicero ali Ciceron),
Tacitov
(Tacit ali Tacitus).
Pridevniki iz romanskih in germanskih imen: 1.
Barresov
(izg.
baresou
),
Dumasov
(izg.
dumajeu
),
Descartesov
(izg.
dekartou),
Faguetov
(izg.
fagejeu
ali
fagetou).
2.
a)
Morsov
,
Tainov
(izg.
tenou
),
Molierov
,
Shakespearov;
Wallaceov
(izg.
wolisou
),
Lesageov (lesažou); Merimeejev
(izg. ram-
mejeu).
b)
Zolajev
,
Hugojev
,
Richelieujev.
Pomni.
Pri tujih imenih se za mehkimi soglasniki o v obrazilih ne spreminja v e
razen za j :
Lesageov
Merimeejev
,
Zolajev.
c)
Goethejev
,
Dantejev
,
Galsworthyjev; broadwayski.
č)
Lutrov
,
lutrski
,
manchestrski
,
schaffhausenski
,
Beethovnov
,
Heglov
,
heglovski; Wagnerjev
,
Schillerjev
,
Pasteurjev;
d)
montecarlski
,
buenosaireški
,
newyorški
,
Sainte-Beuvov.
e) Imena, ki se končujejo v osnovi na
-g, -
h
, -s, -z, -c, delajo
pridevnik po slovenskih glasovnih zakonih z mehčanjem:
Hamburg
126
I...,116,117,118,119,120,121,122,123,124,125 127,128,129,130,131,132,133,134,135,136,...336
Powered by FlippingBook