<
noč-so-j, si-noči, osorej
<
o sej ure
itd. Kako se je popolnoma
pozabil pomen tega zaimka, pričajo takele ljudske zveze:
danes ta
dan, nocoj to noč, letošnje leto.
2. Kdo pa je ta ženska? Oh,
ona,
tista gostja pri Pavletu. —
Kdo je umrl?
One,
tisti berač, ki je lani pri nas ležal. — Koga so
pokopali?
Onega,
tistega siromaka... — Komu si pa dala čevlje?
Oh,
onemu,
tistemu slepemu Tinetu. — Včeraj je prišel
onega,
naš lanski hlapec. Z
onem
sem šel, no, saj veš. Pri
onem
sem bil,
kako mu je že ime? — Ali si bil pri
onem?
Bil, bil.
Kadar ne moremo ali nočemo koga imenovati, uporabljamo
zaimke
ona, one, onega, onemu, pri onem, z onem.
Včasih je to
znamenje zadrege, včasih pa tudi zaničevanja in omalovaževanja.
Od tod so tudi izvedeni izrazi:
onegav -a -o, onegaviti
= početi,
ne vedeti, kaj bi delal; samo na videz kaj delati ipd.
Raba. — 1. Za tri se bo že še dobil prostor;
tale
tu bo vaš,
tistile
tam bo Janezov,
onile
tam na koncu bo pa Tonetov.
Kazalni zaimek
ta
nam kaže na bližnjo,
tisti
na bolj oddaljeno,
oni
pa na najbolj oddaljeno osebo ali stvar.
2. To je
tisti
cigan, ki je Jurija odpeljal. Varuj se
tistega,
ki
ima prijazen obraz, a kamen za hrbtom!
Tisti,
ki je knjigo izgubil,
naj se zglasi pri meni!
Tista
oseba, ki je šla zadnja iz dvorane,
je pozabila dežnik.
Tisti,
ki bi radi nagajali pri delu, naj kar doma
ostanejo!
Tiste
si bomo že zapomnili!
V gornjim podobnih stavkih se večkrat sliši in bere
oni
ali
dotični -a -o.
Taka raba ni slovenska.
3. Pred 25 leti sva na
isti
klopi hlače trgala. Vsa vas je hodila
k
istemu
studencu po vodo. — Dokažite, daje to
ista
ura, kakor vam
je bila ukradena. Popolnoma je
enaka
moji, ali je pa
ista
ali ne, naj
pokaže številka. Ukradena ura je imela štev. 934814. Resje, številka
dokazuje, da ta ura vaši ni le
enaka,
marveč da je
ista.
— Ves očetov
je :
ista
usta,
isto
visoko
čelo, iste
žive oči, le nos je nekoliko drugače
ukrojen. — Podpisani prosi odbor, da bi mu (brez
isti
) dovolil...
Najdena je bila torbica; dobi se... (ne:
ista
se dobi...) Izgubil sem
listnico; kdor
jo
najde, naj jo odda... (ne: kdor
isto
najde...) Pod
140
