Vsak
-
a -o
nam zaznamuje posamezno osebo, stvar, vrsto, snov
ali njih posamezni del;
ves vsa vse
zaznamuje celoten obseg snovi
z vsemi deli kot enoto;
cel -a
-
o
pa nam predstavlja stvar kot
celoto, njeno neokrnjenost in polnost. Pri snoveh moremo ve
činoma uporabljati le
ves
, n. pr.:
vsa voda, vse železo, vsa moka,
ves kruh
, vre
mleko
, vsa
ruda
, vre
zlato
itd .; v drugih zvezah pa je
misel na celoto tako poudarjena, da moremo uporabljati samo
cel,
n. pr.:
celo število
nasproti
ulomku
; prinesla je žgancev za celo
skledo; saj vas je za
cel
razred;
cel
kup pisem je dobil za god. —
Ker meja med polnim obsegom delov in celoto ni ostro določena,
zato se v mnogo primerih rabita
ves
ali
cel
brez prave pomenske
razlike, kakor pač kdo hoče bolj poudariti c e lo to stvari ali pa v s o to
njenih delov, n. p r .:
ves
ali
cel svet, ves
ali
cel čas, ves
ali
cel teden,
ves
ali
cel razred
, vsa ali cela vas, vse ali
celo mesto,
vsa ali cela
dežela,
vsa ali
cela čreda; ves kup
je po malem znosil proč,
celega
ni mogel.
Vsak
se po pomenu omejuje samo na ednino in ohrani ta pomen
tudi v množinski obliki: pri
vsakih
vratih je potrkal;
vsake
čevlje je
pomeril; na
vsake
tri korake seje ustavil (
trije koraki
so tu enota);
od
vsakih deset
prodanih knjig ( =
desetorice
prodanih knjig) je
dobil eno zastonj. — Nikalnica k
vsak
je
noben, nobena
-
o
; ustrezne
pridevne nikalnice za
ves
nimamo, uporabljamo samostalni
nič: nič
krompirja, nič posode, nič kruha
; prej je bil še
ves hleb
, sedaj
ga ni
nič več.
Kadar hočem zanikati samo polnost obsega, ki jo izraža
ves,
in se
ves
lahko zamenja s
cel,
tedaj okrnjenost izražamo z
nekaj.
Nič
se v takih zvezah ne sklanja, je le prislov mere.
b)
Imam robce, rute, sukno, platneno, volneno blago,
vse. Vse
se bo dobilo pri meni, do kraja
vse:
špecerijsko in kolonialno blago,
barve in firneži, z eno besedo
vse.
— Drva je vozil, živino opravljal,
njivo kopal, kosil, oral, vse je delal.
Edninski zaimek v srednjem spolu
vse
se rabi tudi s am o s ta ln o
in povzema v celoto najrazličnejše stvari in dejanja. V tem pomenu
ima samo ednino. Nikalnica v tem pomenu je
nič,
ki se zmeraj upo
rablja samostalno; v taki uporabi je
nič
pravi zaimek in se navadno
sklanja, n. p r.: Ne moke, ne kruha, ne krompirja, ne mleka,
ničesar
nimam več pri roki.
150
