Slovenska slovnica 1956 - page 151

c)
Vse
dni sem bil doma.
Vsi
razredi so na delu. Z
vsemi
štirim
se brani dela. Po
vseh
hribih gorijo kresovi. Mi smo štirje,
vsi
pastirji.
Vseh
pet se vas ne bojim.
Vsi
so prihajali.
V množini so oblike
vsi vse vsa
pravzaprav nedoločni pridevni
števniki, ki povzemajo vse mišljene posamezne predmete in dele
enote. V množini torej opravlja oblika tisto nalogo, kakor jo opravlja
edninska oblika pri snovnih imenih, kjer ne štejemo posameznih
sestavnih delov:
ves pesek, vsa pšenica, vse drevje.
Dvojine zaimek
v tem pomenu nima, namesto te rabimo
oba, obe,
ki enako iz­
črpno zajame dvojice predmetov kakor
vsi vse vsa
množino pred­
metov. Zato tudi pravimo:
obadva, obedve
kakor
vsi trije, vse štiri,
vseh pet
itd., kjer
oba
in
vsi
povesta, da je število s tem izčrpano.
Zato pa v množini
vsi vse vsa
ne morejo več imeti pri samostalnikih
podobnega pomena kakor
cel -a -o; ves hleb
ne morem postaviti v
množino
vsi hlebi,
ker pomeni to nekaj čisto drugega; v takem pri­
meru navadno rabimo kar
celi hlebi; vse dni sem bil doma
pomeni
nekaj drugega kakor
cele dni sem bil doma
; tam je rečeno
vse,
da
torej ni bilo presledkov, medtem ko drugi stavek presledke dopušča,
trdi pa, da sem bil včasih doma
cele dni. Vsi razredi so na delu
ne
pove, da so razredi tudi celi, marveč le, da so zastopani vsi razredi;
c e li razredi so na delu
pa nasprotno trdi, da so nekateri razredi kar
celi, nič pa ne pravi, da bi bili tudi vsi razredi zastopani pri delu.
č) Bilje
ves
trd od mraza. Videl sem ga
vsega
srečn eg a .
Vsemu
z a d o v o ljn em u nisem hotel greniti veselih ur. Otroka sta prijokala
vsa
p re z eb la . Bili sta
vsi
z a r ip li v obraz. Okna so bila
vsa
r a z b i t a (loči: Vsa okna so bila razbita!).
V teh primerih zaimek
ves vsa vse
dopolnjuje pridevnik in po­
udarja popolnost pridevnikovega pomena in se ujema s pridevnikom
v sklonu, spolu in številu. Nadomestili bi ga lahko tudi s prislovnimi
izrazi
čisto, docela, popolnoma
ipd. V takih primerih lahko rabimo
ves
tudi v dvojini, medtem ko ga le redko moremo rabiti v množini,
ker je raba dvoumna.
2.
Pojdi ven,
nekdo
bi rad govoril s teboj, pa ga ne pozna
Nekaj
mi manjka, pa sam prav ne vem kaj.
Neki
mlad človek
151
I...,141,142,143,144,145,146,147,148,149,150 152,153,154,155,156,157,158,159,160,161,...336
Powered by FlippingBook