ali § 29.
(devetindvajseti)
v slovnici! Ko s e je pisalo 1551
(tisoč
pet sto enainpetdeset),
Trubar najbrž ni slutil, kakšno dejanje
pomeni prva tiskana slovenska knjiga. Leto 1848
(tisoč osem sto
oseminštirideset)
ali 1848.
(tisoč osem sto oseminštirideseto)
imenu
jejo včasih pomlad narodov. Druga svetovna vojna je trajala
1939—1945
(od tisoč devet sto devetintrideset do tisoč devet sto
petinštirideset).
V teh primerih stoji števnik za samostalnikom ali pa sam zase.
V nekaterih je zelo očitno, da je mnogo bolj značka kakor pa izraz
vrstnega reda. Z oznako
šolsko leto 1946-47
prav gotovo ne zazna
mujemo vrstnega reda šolskih let, marveč samo tisto šolsko leto,
ki sega nekaj v sončno leto 1946, nekaj 1947; zato bi bilo nesmi
selno tu uporabljati vrstilni števnik in postavljati piko za obema
letnicama, kakor da je to
tisoč devet sto šestinštirideseto-sedem-
inštirideseto
šolsko leto. V drugih primerih je doslej veljalo, da
rabimo samo vrstilne števnike in torej stavimo piko poleg števnika.
Vendar se je danes raba števnikov tudi v teh primerih močno
nagnila na stran značk.
Leto 1848
pomeni v okrajšani obliki:
leto
(ko se je pisalo) tisoč osem sto oseminštirideset
; seveda je mogoča
tudi uporaba
leto 1848. (tisoč osem sto oseminštirideseto)
, kjer stoji
določilni pridevnik za samostalnikom, a to danes ni več v navadi.
Isto velja za vse druge primere:
stran (s številko) 123 (sto triindvajset),
§29 =
paragraf, zaznamovan (s številko) devetindvajset
itd. Tehnična
organizacija življenja zahteva zmeraj več značk, zato mehanično
pojmovanje številk izpodriva staro vrednost števnikov. Praktična
stran značk je važna pri krajšavah, da se ne kopičijo ločila (n. pr.
pika, vejica, oklepaj):
SNP II, 1099
ali
Iv. Cankar, Z b r .sp. XVI,
115—163.
Kadar torej stoji števnik za samostalnikom ali sam zase, lahko
pomeni z n a č k o ali v r s tn i r e d ; kakor torej števnik razumemo,
tako uporabljamo glavni ali vrstilni števnik, s piko ali brez nje.
4.
a) Koliko je ura? Ura je
ena (dve, tr i...), dvanajst
( =
poldne)
... štiriindvajset — polnoči.
b)
Kdaj...? Pridem
ob eni (dveh, treh... dvanajstih
=
opoldne
...
štiriindvajsetih = opolnoči).
Od
štirih do ene
so zarje rumene,
od
161
