Glagolski vid je celotna podoba glagola, ki izraža, kako dejanje
v času poteka.
Glagolski vid nam torej napoveduje:
1
. trenutno dejanje:
prijeti
,
počiti, vzdigniti, sesti, leči, mahniti,
skočiti, zagledati
,
načeti
,
zboleti, opaziti
, vziti,
končati, nehati,
umreti, prenesti, napisati, dočakati
itd.;
2
. trajajoče ali ponavljajoče se dejanje:
sedeti, gledati, ležati,
leteti, nositi, skakati, streljati, pogledovati, posedati, prenašati, va
rovati, zevati
itd.
Glagoli, ki izražajo trenutno (enkratno) dejanje, njega začetek
ali konec, so d o v rš n i (perfektivni); glagoli, ki izražajo trajanje
ali ponavljanje, so n e d o v rš n i (imperfektivni).
Kako določujemo vid.
— Včasih nam ni na prvi mah jasno,
kam bi glagol po trajanju uvrstili. Pomagamo si na več načinov:
1. a) Kaj d e la š? — Celino
orjem.
Očetu
pišem
. V urad
se od
pravljam
. Stare račune
pregledujem
.
b)
Kaj s to r iš , ko
stopiš
v razred? —
Odkrijem se, pozdravim
tovariše,
odložim
knjige in
sedem
.
Glagol
delati
je po trajanju nedovršen,
storiti
dovršen. Zatorej
ne moremo na vprašanje:
kaj delaš?
odgovoriti z dovršnikom,
n. p r.:
izorjem, napišem
. Prav tako na vprašanje:
kaj storiš?
ne
moremo odgovoriti z nedovršnikom:
odkrivam se, pozdravljam
itd.
Na vprašanje: ka j d e la š? odgovarjajo nedovršni, na vpra
šanje: ka j s to r iš ? dovršni glagoli.
2. Komaj se je zdanilo, že
je začel
škrjanec
peti
. Veliko ljudi
je odšlo, še preden
je
pevec
nehal peti
.
Namesto
začel(nehal) peti
bi lahko rekli:
je zapel(odpel).
Glagol
peti
je nedovršnik, začetek in konec dejanja pa sta izražena z do-
vršnikoma
začeti
in
nehati
. Zatorej ne moremo reči:
začnem zapeti
ali
neham odpeti
.
Če je začetek ali konec dejanja posebej zaznamovan z dovršni
kom začn em ali n eh am , se izraža dejanje z nedoločnikom
nedovršnikov.
168
