Slovenska slovnica 1956 - page 176

Lahko je
reči,
a težko
storiti.
Potlej pojdeva orožja
izbirat.
Kakor
dobljeno,
tako
izgubljeno. Uvele
rože umirajo po gredah.
V gornjih stavkih moremo pri nekaterih glagolih določiti osebo,
pri nekaterih ne. Glagolske oblike, ki jim moremo določiti osebo,
imenujemo o s e b n e ; oblike, pri katerih tega ne moremo, pa n e ­
o sebn e .
O sebne o b lik e
Spregatev. — »Ivan tako pridno
dela,
zakaj pa ti ne
delaš?«
»Jaz da ne
delam
? Ivan, mar ne
delava,
kar
moreva
»Kaj pa vi
delate
?« se obrne delovodja do sosednjih delavcev.
»Kaj
stojite
in
gledate
»Mi ne
delamo,
ker
gledamo,
kako o n a d v a
delata
»Tisti, ki ne
delajo,
ne
dobe
plačila.«
»Ne
sitnaril
Saj
smo delalii Delali bomo
naprej, pa
moramo
pogledati, kako
se bomo
dela
lotili.«
»Delajte
hitro!
Mudi se.
Ako
bi
vsi pridno
delali, bi
že jutri
zdelali. Naj
torej
dela
vsakdo, kolikor
more!«
V gornjih stavkih spreminja glagol
delati
obliko, to se pravi,
spreminja obrazilo, ne pa osnove.
Tudi glagol se pregiblje. Pregibanje glagola imenujemo s p r e ­
g a tev ali konjugacijo. Glagol sp reg am o ali konjugiramo.
Pri glagolu ločimo tri o seb e in tri š te v ila kakor pri osebnem
zaimku.
Čas. — Primerjaj oblike
delamo, smo delali, dodelali smo bili,
bomo delalil
Glagolsko dejanje se torej godi v sedanjosti, preteklosti,
predpreteklosti in prihodnosti.
Pri glagolu ločimo tudi čas. Slovenščina ima posebne oblike za
sedanji, pretekli, predpretekli in prihodnji čas.
Naklon. — Z glagolskimi oblikami
ne sitnari, delajte
izražamo
povelje, zapoved oziroma prepoved. — Obliki
bi delali, bi zdelali
izra­
žata pogoj. — Z obliko
naj dela
pove gospodar neko željo. — Oblike
delam, delaš, deja, delamo, so delali, boste delali
podajajo določno
izpoved, nekaj povedo. Tako določujemo povedni, velelni, želelni
in pogojni naklon (indikativ, imperativ, optativ in kondicional).
176
I...,166,167,168,169,170,171,172,173,174,175 177,178,179,180,181,182,183,184,185,186,...336
Powered by FlippingBook