to obrazilo ostane nespremenjeno v vseh številih in za vse spole,
t. j. ta deležnik se rabi prislovno.
Deležnik na -č. — Po vasi se je razlegel
vabeč
in
proseč
glas.
Zroč
v
vstajajočo
zarjo za gorami in
stiskajoč
zobe, so talci čakali,
da poči usodni strel. Trdno
verujoč
v lepšo prihodnost, so prenesli
tudi največje žrtve. Čoln je zginil v
deročih
valovih.
Ležeče tiskane glagolske oblike gornjih stavkov so prilastki, ki
se z odnosnimi samostalniki ujemajo v spolu, sklonu in številu, ali
pa prislovna določila načina, ki jim ostane obrazilo nespremenjeno.
Tudi ta deležnik izraža hkratnost dejanja in se dela samo od nedo
vršnih glagolov.
Deležnik (particip) na
-č
izraža dejanje, ki se godi hkrati z
drugim dejanjem; delamo ga z obrazilom
-č
samo od nedovršnih
glagolov in se rabi pridevno ali prislovno; od dovršnikov ga ima
samo glagol
reči : rekoč.
Deležnik na -ši. —
Prišedši
domov, je legel.
Skrivši
se za peč,
je gledal svate.
Opazivši
goste, je planila lisica v hišo.
Tudi gornji deležniki se dado izraziti s samostojnim stavkom:
Prišel je domov in potem je legel.
Deležnikovo dejanje se mora iz
vršiti pred povedkovim. Vsi ležeče tiskani deležniki so iz dovršnih
glagolov. Delamo jih iz nedoločniške osnove, in sicer z obrazilom
-ši,
če se osnova končuje na soglasnik, z obrazilom
-vši
pa, če se
osnova končuje na samoglasnik. Oblik za različne spole in števila
ljudstvo ne loči.
Deležnik (particip) na
-ši
delamo le od redkih dovršnih glagolov.
Tvorba v slovenščini ni več živa.
Opisni deležnik na
-
1
.
— Naj sem
hotel
ali ne,
moral
sem ga
poslušati. Po travniku se
pasli,
kozolce so
prevračali,
veliki so
narasli.
Zora na nebu
sevala,
ptičica v logu
pevala. Bila
je huda zima, da je
drevje
pokalo.
Ta deležnik delamo iz nedoločniške osnove; če se osnova kon
čuje na samoglasnik, dodajamo obrazila -l,
-la -lo,
če pa se osnova
končuje na soglasnik, stopi pred obrazilo moškega spola ednine
178
