3. Ko vidi prijatelja v senci ležati, še sam
prileže.
No, sedaj jo
je tudi sam skupil, to se mu
prileže
( = prav mu je). Suknja se mu
lepo
prileže.
Tovariš mu
podu
roko. Klobuk se ti lepo
poda.
— Ne
utegnem
si časa, da bi mogel priti. Ne
utegnem
priti. Ne
utegnem
plačati. To ti
utegne
še prav priti. — Dim mu je
zalegel
( = zaprl
sapo). Tudi ajda veliko
zaleže.
Fotografiral
nas je v trenutku največjega smeha, drugače
fo to
grafira
celo večnost. Danes smo vso uro
analizirali.
Ko smo začeli
analizirati,
se mi je zdelo strašno dolgočasno. Ko pa sem začel
sam
analizirati
doma, nisem mogel nehati; ko so me klicali jest,
sem rekel: »Počakajte, da
analiziram
še ta stavek!« Imel sem pet
strani
analiziranih
stavkov. — »Počakaj, da še teti
telefoniram,«
je rekel, sedaj pa že pol ure
telefonira!
»Počakaj, še tale prst
operi
ram,
potem pa takoj pridem!« Ko pa je začel
operirati,
je videl,
da se bo operacija zavlekla. — Nenadoma mu je za hrbtom
eksplo
dirala
ročna granata. Vso noč so
eksplodirale
granate.
Pri nekaterih domačih glagolih se je včasih izgubil čut za
prvotni vid, kadar jih rabimo v prenesenem pomenu. Tako ima
utegniti
v prvotnem pomenu še zmeraj dovršni pomen, v okrajšani
rabi z izpustitvijo predmeta in odvisnika pa je dobil pomen glagola
moči
in z njim nedovršni pomen:
ne utegnem priti
( = si ne utegnem
časa, da bi mogel priti);
ne utegnem plačati
(= si ne utegnem
denarja, da bi mogel plačati). — Kako občutljiv je naš jezik za
glagolski vid, nam dokazuje tudi raba tujk, ki so v isti podobi
dovršne in nedovršne; pri starih izposojenkah je ljudski čut razvil
dovršne in nedovršne oblike, n. p r.:
žagati
—
ob-, od-, na-, po-,
pre-, pri-, se-, u-, za-žagati
—
ob-, pri-žagovati
itd. Dokler glagol ni
tako živ, da bi mu lahko določali pomen s predponami in spre
minjali vid, toliko časa nam ni domač.
Včasih se torej domačim glagolom s prenesenim pomenom ob
isti obliki spremeni tudi vid. Pri novejših tujkah glagolskega vida
največkrat ne ločimo.
4.
Pišem
nalogo. Nesrečnež, kaj si storil,
si
jo res tako
pisal?
—
Drug za drugim stopajo sužnji in vsak
nese
svoj tovor. Kmalu bo
dovolj moke, že oni teden
je
Janez
nesel
v malin.
173
