Štempiharju je bila dana
desetkratna
moč.
Tisočkratna
hvala
za vse.
Petkratna
premoč nasprotnikov je planila po nas.
Števniki v gornjih oblikah izražajo, da je stvai tolikokrat po
množena, kakor kaže število. Take števnike imenujemo množilne.
2
. Množilni števniki so:
a) enojen, dvojen, trojen, četveren, peteien ... stoteren;
b) enkraten, dvakraten, trikraten, štirikraten, petkraten.
Množilne števnike delamo iz ločilnih z obrazili -
en -na -no
ali
pa iz glavnih števnikov z obrazilom -
kraten
. Po obliki so pridevniki.
Pomni. Množilni števniki na
-kraten
so pridevniki, narejeni iz števniških prislovov
na
-krat.
Izpeljava iz števnikov
Od različnih vrst števnikov so izvedeni števniški samostalniki,
pridevniki, glagoli in prislovi.
1.
Iz vrstilnih števnikov so zlasti vseh vrst izrazi za ulomke i
decimalne enote:
-na: tretjina
,
četrtina, petina, dvajsetina, enaindvajsetina, stotina
,
tisočina, desettisočina
,
milijonina;
-ca: desetica, sto tiča, tisočica, desettisočica;
pač pa
enica
iz
glavnega števnika, ne iz vrstilnega;
-nka: tretjinka, četrtinka, osminka, šestnajstinka
kot oblika pa
pirja ali kot votla mera ali različna dolžinska vrednost not v glasbi;
-nski: četrtinski
,
osminski, šestinski
itd., zlasti v glasbi pri taktu,
pa tudi drugod.
Vse te in take izvedenke pa delamo le od nižjih števil in od višjih
nesestavljenih, ker so dolge besede težko uporabljive. Zato si tudi
pomagajo stioke, ki imajo opraviti s števili, z značkami. Včasih
nam je kar nemogoče najti pameten domač izraz za take primere:
1/1001,1/102; tu ne moremo reči ena
tisočprvina, ena stodrugina,
pa
tudi ne
tisočednina, stodvojina
. Zato si pomagamo z opisom:
ulomljeno s tisoč ena, s sto dve. Prvina
je popoln samostalnik, kjer
165
