osmih do treh
žareči žeblji v očeh.
Pred eno (dvema, tremi... dva
najstimi
=
pred poldnem... štiriindvajsetimi
=
pred polnočjo).
Pre
davanje se začne natančno
ob 8h (osmih), ob 20h (dvajsetih).
c)
Ura že
enajsta
bije, ta dan že daleč ni. Kaj kaže ura?
Osm
je odbila. Prišel bom jutri
deveto
uro enkrat. Pred
šesto
me gotovo
ne bo.
Enajsta
ura ne mini, že hčerka mrtva tam leži.
Dvanajsta
ura ne mini, s plamenom hiša vsa gori. Takole med
šesto
in
sedmo
uro me gotovo dobiš doma. Okrog
devete
bo.
Za napovedovanje ure uporabljamo na vprašanje
koliko?
glavne
števnike v tožilniku mere (pod a). Na vprašanje
kdaj?
odgovarjamo
z različnimi predlogi in uporabljamo glavne števnike v odnosnem
sklonu, kadar imamo v mislih natančno določeno uro; kadar pa
imamo v mislih celo razdobje ure, tedaj uporabljamo vrstilne
števnike. Tako nam pomeni
enajsta ura ne mini
uro od desetih
do
enajstih, ob enajstih
enajsta ura odbije;
pridem šesto uro enkrat
pomeni od petih do šestih itd. Vendar se danes oba pomena pogosto
že zamenjujeta in napovedujemo tudi natančno uro z vrstilnimi
števniki.
Pomni.
Po vplivu drugih pa pravimo tudi
ob enih
nam.
ob eni.
Ločilni števnik
Kaj je. — Ta teden imamo
troje
delavce: kosce, žanjice in zidarje.
Postregel nam je z
dvojim
mesom in
četverim
vinom. Prišlo je
troje
ljudi, eden različnejši od drugega.
Ležeče tiskani števniki nam ne povedo samo števila oseb ali
predmetov, marveč poudarjajo tudi različnost med skupinami ali
posameznimi osebami ali predmeti. Ker torej bolj ločijo kakor
štejejo, jih imenujemo ločilne števnike.
Ločilni števniki so :
a) enoj -a -e, dvoj -a -e, oboj -a -e, troj -a -e, četver -a -o;
b) peter -a -o, šester -a -o, dvajseter, stoter, tisočer itd.
Za ločilni števnik imajo posebne oblike števniki 1—4; od 5
naprej so narejeni z obrazilom
-er -era -ero
tako, da ga dodajamo
162
