Glagol (verbum)
Krpan
vzame
kij in mesarico,
zasede
kobilico pa
jezdi
iz mesta
na travnik.
Bil je
silen človek. — Marijan
je
zgodaj
vstal, poklical
psa s seboj in
šel čez
travnik. — Pšenica
zori.
Seno
se suši.
Cesta
se praši.
— Narod, ki
se bojuje
za pravično stvar,
je
zmeraj ne
premagljiv.
Glagol je v pomenskem in oblikovnem pogledu zelo razvit in
občutljiv; zato je treba dobro poznati ustroj glagola, če hočeš
govoriti in pisati lep jezik.
Glagoli so besede, ki povedo, kaj kdo dela ali kaj z njim je.
Glagolski vid
Kaj je. —V Notranjem
stoji
vas, Vrh po imenu. V tej vasi
je živel
v starih časih Krpan.
Nosil je
od morja na svoji kobilici angleško
sol; to
je bilo
pa že takrat ostro
prepovedano. Pazili so
ga mejači,
da
bi
ga kje
zalezli
; poštenega boja z njim
so se bali.
Krpan
se je
pa vedno
umikal
in
gledal,
da mu
niso mogli
do živega.
Bilo je
pozimi in sneg
je ležal
krog in krog.
Nesel je
Krpan po ozki gazi
na svoji kobilici nekaj stotov soli, kar mu
prižvenketa
nasproti lep
voz; na vozu pa
je sedel
cesar Janez, ki
se je peljal
v Trst. Krpan
prime
brž kobilico pa jo
prenese
stran. — Svobodni narodi
upajo,
da
zasije
žarek svobode tudi tistim, ki še
ječe
v sužnosti.
Vas Vrh stoji že dolgo, tudi Krpan je živel dlje časa. Ni samo
enkrat nesel soli, ampak jo je pogosto nosil in prenašal. Tudi
mejači niso samo enkrat popazili nanj, ampak so zmeraj pazili.
Krpan se jim je umikal in skoraj vsakokrat tudi umaknil. Voz je
žvenketal po cesti, da je prižvenketal do Krpana. Na vozu je sedel
cesar Janez, ki seje bil že na Dunaju nanj usedel. Krpan ne utegne
premišljevati, kako bi prijemal in prenašal kobilico, mudi se mu,
zato jo v trenutku prime in prenese.
Slovenski glagol nam že sam po svoji podobi pove, kako dejanje
v času poteka, ali traja dlje časa, ali se ponavlja, ali je samo tre
nutno. To glagolsko oblikovno posebnost imenujemo z drugimi
slovanskimi jeziki vred g la g o ls k i vid.
167
