a) dopolnjuje glagol s svojim pomenom in b) spreminja glagolom
vid iz nedovršnega v dovršnega. Vendar zadnje ne velja za vse ne
zložene nedovršnike;
sedati, legati,.padati, plačevati, kupovati
in
podobni glagoli tudi zloženi ostanejo nedovršni:
nasedati, pre
sedati, posedati; napadati, odpadati, razpadati
itd.;
izplačevati, od
plačevati, preplačevati
itd .;
nakupovati, prekupovati
itd. Oblike teh
glagolov so že nezložene narejene kakor glagoli pod c.
Nedovršniki pa bi bili silno prikrajšani v svoji izrazni možnosti,
ako ne bi imeli tudi oni sposobnosti, da določajo svoj pomen
s predponami. Zato je jezik iz zloženih dovršnikov naredil ustrezne
predponske nedovršnike, jim spremenil podobo — vid tako, kakor
nezloženi dovršniki delajo nezložene nedovršnike: z daljšanjem
korenskih samoglasnikov in z novimi priponami. Tako je dobila
glagolska podstava v zloženih nedovršnikih tako podobo, kakršne
v nezloženi obliki glagol največkrat sploh ne pozna:
-našati, -ganjati,
-gajati, -vajati, -hajati, -birati
itd. Kako močno je v jeziku tako
nagnjenje k nedovršnim tvorbam, nam kaže primerjava predponskih
dovršnikov z ustreznimi nedovršniki tam, kjer imamo po dva
nezložena nedovršnika, n. pr.
nesti
—
nositi.
Kakor je gotovo, da
se je oblika
-našati
razvila iz
nositi
(s podaljšanjem korenskega
o
>
a
in s privzemom nove pripone
-a-: nasiati
>
našati),
tako je
zanimivo, da imamo
izpodnašati, odnašati, oponašati, prinašati, pri
zanašati, unašati se, vnašati,
čeprav nimamo ustreznih zloženk pri
glagolu
nositi,
ampak samo pri glagolu
nesti.
V to vrsto tvorb
sodijo tudi nekateri nezloženi glagoli, ki so na podoben način
podaljšali korenski samoglasnik in spremenili pripono:
sedati, legati,
jemati,
zlasti pa glagoli s priponami
-ova-, -va-
in
-a-.
Tako nare
jenim glagolom, ki imajo povečini ponavljalni pomen, predpone
ne spremene vida.
Sestava s predponami določa glagolom pomen, nezloženim
trajnikom večinoma spreminja tudi vid. Zloženim dovršnikom pa
je jezik s spremembo podstave ustvaril tudi ustrezne zložene ne
dovršnike z daljšanjem korenskega samoglasnika in s spremembo
pripone; sem sodi tudi nekaj nezloženih nedovršnikov, katerim
nobena predpona ne spremeni vida.
172
